Krajevno skupnost Jože Marn vodi France Pograjc, ki v tej krajevni skupnosti živi že od rojstva. »Nikamor nismo šli, od nikoder nismo prišli,« se pošali. Trenutno teče njegov drugi mandat predsednika KS, prej je bil en mandat član krajevnega sveta.
Je krajane težko pripraviti, da pomagajo sooblikovati življenje v KS?
Ne, pobude kar padajo, predlogi so, je pa včasih težko komu kakšno stvar razložiti, mu dopovedati, da ni vse tako, kot si je oseba zamislila. V tem pa je težava. Včasih določeni ljudje ne razumejo, da si vezan na kakšne dolgoročne finančne projekte.
Kateri so glavni izzivi, s katerimi se soočate oziroma ste se soočali v svojih dveh predsedniških mandatih?
Rekel bom – malo iz poklicne deformacije, delam za Telekom – rad bi, da bi imeli vsi krajani zagotovljeno internetno povezavo preko optike. To je zdaj čisto resen cilj v tem mandatu – bil je že v prejšnjem, ampak z občine ni bilo posluha, pa tudi s firmo se nismo dogovorili. Zdaj pa mislim, da bomo zadevo speljali.
Je to problem po vsej KS ali so brez optike le kraji izven mesta?
To je tisto, kar je zanimivo; kraji izven mest so v tem pogledu bolj razviti. Na primer Selo, Ravenska vas in Dobovec že imajo optiko, tam bi človek pričakoval, da tega še ne bo. Centri mest so v tem pogledu malo zapostavljeni.
Pobude za projekte naslavljate na občino …
V tem je naša moč; da se lahko zadeva začne premikati, moramo dajati pobude. Ne smem reči, da imamo potem nadzor nad projekti, lahko pa jih spremljamo, ali so izvedeni, kot je treba ali ne.
Kako sodelujete z občino?
Če gledamo skozi zadeve, ki bi lahko bile, pa jih ni, potem sodelujemo slabo. Če pa gledamo z druge plati, pa dobro. Vedno je tako, vsega ne moreš imeti. Nekatere stvari, ne, da niso uresničljive, ampak so težko uresničljive. Krajevna skupnost je financirana s strani občine, ne moremo se na primer prijavljati na projekte.
Kako pa so krajani aktivni v KS?
Sodelujejo v raznih društvih, ki niso krajevna, v lasti KS, smo pa njihovi podporniki. Imamo na primer dve ekipi, ki tekmujeta v kegljaški ligi, podpiramo pa tudi raznorazna prizadevanja društev, čeprav seveda ne s kakšnimi težkimi financami.
Zakaj ste se odločil za kandidaturo predsednika KS?
Sprva sem kandidiral za svet KS. Odločil sem se, da želim, da bi se v mojem kraju zadeve premaknile z mrtve točke v neko boljšo situacijo. Je pa to težko, kot predsednik vidim, da je zadeva kar pereča – mi ne moremo speljati kakšnih samostojnih projektov, za to ni financ ne nikakršne podlage. Vse moramo delati v sožitju z občino, mi lahko največ prispevamo s predlogi, ponudbami, mnenji in tako dalje.
Katera preizkušnja pa je bila za vas najtežja?
Ne smem reči, da bi bilo kakšno stvar nemogoče rešiti. K vsaki zadevi pristopim, tudi, če obstaja navzkrižje interesov. Vsako stvar se da rešiti, če ne danes, pa na dolgi rok. Če so ljudje za dialog, seveda.
Martina Drobne
Foto: osebni arhiv
