Vsak popotnik, ki se odpravi na potovanje v Namibijo, se želi med ostalim spoznati s kulturo plemen, živečih v tej državi. V preteklosti so skupine turistov vsepovsod iskale vasi domačinov in se poskušali z njihovimi starešinami dogovoriti o ogledu njihovega načina življenja v vasi.

Moteči obiski plemen

To je bilo precej moteče za plemena in počasi se je sprevrglo tudi v nekakšno nezdravo komercializacijo. Občasno je zato prihajalo do nezadovoljstva ali nesoglasij med obiskovalci in pripadniki plemena. Pred nekaj leti je bila ustanovljena Fondacija žive kulture (Living Culture Organization Namibia); to je nemško-namibijska neprofitna organizacija, ki je pod pokroviteljstvom države, izvaja projekt takoimenovanih »živih muzejev« (Living museum).

Živi muzeji

Živi muzej je velika tradicionalna vas, zgrajena tako, kot je bila zgrajena, preden je evropski kolonialni vpliv spremenil tradicionalno kulturo. V njej pripadniki plemena goste seznanijo s svojimi dnevnimi rutinami in uprizarjajo veliko raznolikost svoje izvirne kulture. Prebivalci nosijo tradicionalna oblačila in gostom ponujajo dejavnosti na najvišji možni stopnji avtentičnosti. Z živim muzejem se ustvarja tudi dohodek za te revne skupnosti.

V muzeju cenik storitev predpisuje država. Storitve obsegajo predstavitev plesov in pesmi, pripovedovanje zgodb, ogled vasi in življenja v njej, sledenje divjim živalim in lovske pohode; v živem muzeju Ovahimb pa tudi tradicionalno poslikavo telesa (body painting). V Namibiji je trenutno šest živih muzejev, ki se nahajajo v severnem delu Namibije. V okviru vsakega živega muzeja je tudi kamp z osnovno ponudbo in temu primerno nizkimi cenami (od 3,60 do cca. 8,00 €). V vsakem muzeju je angleško govoreči vodič, ki vodi goste po muzeju. Na spletni strani živih muzejev so vse potrebne informacije in kontakt za stik z vodičem, ker je zelo zaželjena najava obiska.

Ovahimbi

Eno najbolj prepoznavnih ljudstev v Namibiji so Ovahimbi, ki so avtohtono ljudstvo z zelo prepoznavno rdečerjavo svetlikajočo se barvo kože. Živijo v severozahodnem delu Namibije, imenovanem Koakoland (administrativno območje Kunene) in manjši del tudi preko mejne reke Kunene v jugozahodni Angoli. Ocenjujejejo, da jih je v Namibiji okoli 50.000 in so zadnje polnomadsko ljudstvo.

Ob reki Kunene

Na našem potovanju smo se s pripadniki plemena Ovahimbi najprej srečali na severu Namibije, ko smo potovali ob reki Kunene. Med vožnjo po izredno slikoviti makadamski cesti smo se peljali mimo nekaj njihovih manjših vasi. Če smo se le za hip ustavili, so do nas že pritekli mali in veliki otroci. Bili so izredno veseli bombonov in piškotov. Zelo zanimiva je bila njihova solidarnost. Starejši so poskrbeli, da so sladko darilce dobili tudi najmlajši, ki so bosi zadnji pricapljali iz vasi.

Blagovna menjava

Nekateri otroci so prodajali lesene lutke, ki so upodabljale Ovahimbe in z njimi smo imeli prav lepo blagovno menjavo. Najbolj se je pri tem izkazala Katja, ki je vedno izpeljala trgovino v prid otrokom. Spotoma smo srečevali črede koz, ki so jih pasli večji otroci, pa tudi črede krav, ki predstavljajo največje bogastvo plemena. Naslednji dan smo v bližini kampa lokalne skupnosti obiskali tržnico, kjer so nam dekleta ponujala različne spominke, ki jih izdelujejo Ovahimbi. Malo barantanja, malo izbiranja in že je bila vrečka polna spominkov.

Živi muzej Ovahimb

Po 200-kilometrski vožnji smo se pripeljali do živega muzeja Ovahimb, oddaljenega dobro uro vožnje od mesta Opuwo. Predstavlja tudi glavno mesto območja, kjer živijo Ovahimbi. Tukaj nas je že čakal vodič Robert. Z njim smo se dogovorili, da bi se sprehodili po avtentični vasi plemena in da bi si želeli ogledati njihovo petje in plese. Odpeljal nas je do vasi in nam jo razkazal.

Oblačila in okrasje

Predstavil nam je oblačila in okrasje, ki ga nosijo domačini. Vsak okrasek na njihovem telesu nekaj pomeni, npr.: dekle še ni poročeno; število otrok, ki jih ima ženska; dečki, ki še niso opravili preizkušnjo za odraslega; slavnostni dodatki za slovesne prilike … Tudi frizure dečkov in deklic se razlikujejo. Deklice imajo dve kitki na glavi spleteni naprej, medtem ko imajo dečki eno kitko na glavi spleteno nazaj. Prav posebna pa je rdečerjava barva njihove kože. Pripadniki plemena izdelujejo posebno mažo za telo, ki jo izdelujejo iz prahu zdrobljenega temnordečega kamna, pomešanega s kravjim lojem. S to mažo nič kaj prijetnega vonja si mažejo telo, da jih ščiti pred insekti in vročim soncem.

Polka sredi Afrike

Vodič nas je odpeljal do votline, kjer so nam Ovahimbi pokazali del njihove kulturne dediščine. Njihovo gibanje in ritem sta me tako prevzela, da sem se jim pridružil. Njihov ples je preprost, vendar fizično zelo naporen. Ko so zaključili s »predstavo«, sva jim z Andrejo v zahvalo prikazala naša dva plesa, odplesala sva polko in valček. Ovahimbi so z občudovanjem opazovali najin ples in se čudili čisto drugačnim gibom in korakom, ki jih mi uporabljamo pri plesu. Po skupni fotografiji smo se napotili nazaj do njihove vasi in si spotoma ogledali preprost kamp Omungunda, kjer lahko popotniki prenočijo. Ob slovesu smo jim podarili vreči riža in makaronov. Bili so izredno presenečeni in se po njihovo lepo zahvalili. Z Andrejo sva obiskala to pleme že drugič in vedno so naju fascinirali. Zares so izredno avtentični, unikatni in izredno gojijo svojo stoletno tradicijo.

Jani Zore

Foto: Jani Zore