Namibija je dežela prostranstev, velikih razsežnosti, še posebno če jo primerjaš z našo Slovenijo. Voziš se po asfaltni, makadamski ali peščeni cesti kilometre in kilometre daleč, pa nikjer nobenih mest ali večjih krajev. Tu in tam prometni znak nakazuje, da se tam nekje nahaja vas, naselje.
Potem pa se naenkrat pripelješ do lično postavljenega in zelo lepo urejenega znamenja z napisom »Welcome to …« (prevod »Dobrodošli v …«). To je znak, da ste na vhodu v eno od mest, urbanih središč v Namibiji. To lepo znamenje na vhodu v vsako mesto vključuje grb mesta in urejeno zelenico, ki vsakemu obiskovalcu najprej pade v oči.
Življenje v mestih
Glede na urbano razdeljenost je v Namibiji 13 mestnih središč (angleško »city«), po naše bi rekli – mestnih občin. Največje je njihovo glavno mesto Windhoek z 325.000 prebivalci, sledita dve obmorski mesti Walvis Bay z 62.000 prebivalci in Swakopmund z 44.000 prebivalci. Ostala mesta (Otjiwarongo, Okahandja, Keetmanshoop, Tsumeb, Gobabis, Grootfontein, Mariental, Outjo, Omaruru in obmorski Henties Bay) pa imajo od 4.000 do 21.000 prebivalcev. V drugo skupino mest (angleško »town«) pa spada 26 krajevnih središč.
Obe skupini mest imajo status občine (angleško »municipality«) in občinski sveti, v skladu s svojimi pristojnostmi, upravljajo z mesti. Zanimivo je, da razliko med »cities« in »towns« ne določa število prebivalcev, ampak gospodarska razvitost in predvsem dodeljene pristojnosti – pooblastila, ki jih imajo občine. Krajevna središča imajo poleg pristojnosti, ki veljajo za vasi, tudi naslednje pristojnosti, brez da zahtevajo odobritev s strani Ministrstva za razvoj mest in podeželja: vzpostavitev gasilske in reševalne službe, oskrba z električno energijo, postavitev in vzdrževanje javnih zgradb ter nakup ali prodajo premičnin. Medtem ko imajo mestna središča še dodatne pristojnosti kot so: vzpostavitev javnega prevoza, izdelava stanovanjskega načrta, ustanovitev muzejev in knjižnic, lahko pa se tudi odločijo za privatizacijo določenih občinskih storitev ali oblikovanje podjetij z javno zasebnim partnerstvom.
Ulice, administrativna središča in pekarne
Glavne ulice v mestih so praviloma široke, največkrat obdane s palmami in drugimi okrasnimi avtohtonimi drevesi. Precej je parkov, predvsem v mestnih središčih, ki so praviloma lepo negovani. Stanovanjske hiše so večinoma nizke z obveznim vrtom in ograjo. Ponekod nas je presenetilo, da so bile okoli hiš tudi žične ograje z napisom »Pozor – električna ograja«. Blokovskih naselij tako rekoč ni. Sodobna nakupovalna središča, zelo založene različne trgovine, moderne bencinske črpalke, lokalne bolnice ali zdravstveni domovi, banke, poštne zgradbe, policijske postaje, restavracije, bistroji, mehanične delavnice in vse druge storitvene dejavnosti so v mestih zelo razvite in na voljo tako prebivalcem kot tudi številnim turistom.
Vsako mesto ima svoje administrativno središče (največkrat v centru mesta). Mesta so skoraj praviloma razdeljena po kvartih (četrtih): kvarti z boljšimi oz. bogatejšimi hišami, kvarti z normalnimi hišami, kvarti , katerih pretežno živijo beli prebivalci ali kvarti, kjer živijo temnopolti prebivalci in mešanci. Vsako večje mesto ima tudi poslovno cono in nakupovalni center. Na obrobjih mest so zgrajena barakarska naselja za revnejše prebivalce in priseljence, vendar se mestne oblasti trudijo, da arhitekturno in komunalno uredijo tudi te dele mesta.
Značilnost vsakega mesta, kjer se čuti vpliv nemških priseljencev, so pekarne, ki se imenujejo »bakerei«. V njih se lahko kupi poleg različnih vrst kruha tudi odlično pecivo in keksi. V sklopu pekarne je praviloma tudi bistro, kjer se lahko obiskovalci osvežijo s kavo, čajem ali drugimi osvežilnimi pijačami. Ena najbolj znanih pekarn se nahaja v mestu Outjo, ki smo jo obiskali v zgodnjem popoldanskem času po dolgi dopoldanski utrujajoči vožnji. Ob pogledu na njihove dobrote, so se nam zaiskrile oči. Prav paziti smo morali, da si nismo naročili preveč peciva. Katja pa je bila nadvse presenečena, ko je lahko kupila tudi vegansko pecivo in bila postrežena s črnim čajem z rastlinskim mlekom.
Zelo zanimivo je tudi obmorsko mesto Swakopmund (nekakšen naš Portorož). Že po imenu sodeč je v njem precej opazna nemška tradicija. To je ena od točk, kjer se je v 19. stoletju pričela nemška kolonizacija teritorije. Sama arhitektura starega dela mesta močno spominja na nemški vpliv. Nemška so tudi nekatera imena ulic, trgov, parkov in posameznih zgradb (na primer Bismark Strasse, Am Zoll Strasse, hotel Deuches Haus, Alte Brücke Resort, Jörg Henrichsen park, Arnold Schad Promenade). Čeprav so po osamosvojitvi ulice praviloma preimenovali, so lahko v Swakopmundu poleg novih zadržali tudi stare nazive ulic.
Oskrba z vodo in elektriko
Oskrba s pitno vodo v mestih je zelo dobra, za kar skrbijo posebne vodooskrbne ustanove na ravni države in v občinah. Vsepovsod je napisano »tap water is drinkable« (prevod »tekoča voda je pitna«). Ravno tako je povsod odlična oskrba z električno energijo, le vtičnice so tripolne in ne dvopolne kot pri nas. Zato je potrebno na potovanjih imeti primeren adapter, ki pa ga lahko kupite skoraj v vsaki trgovini z živili ali tehnično robo. Zanimiva je tudi čistoča mest, predvsem mestnih središč, in kar nas je zelo presenetilo: razvito ločevanje odpadkov in poudarjanje proizvodov iz recikliranih materialov.
Za kratke oglede nekaterih mest smo si na našem potovanju vzeli čas in poskušali skušali občutiti utrip mestnega življenja, čeprav je bilo naše potovanje namenjeno pretežno obiskom in ogledom nacionalnih parkov, naravnih znamenitosti in raznovrstnega živalskega sveta ter obiskom nekaterih plemen, ki živijo na območju Namibije.
