Bušmani ali ljudstvo San so prebivalci puščave Kalahari, ki si jo delita Namibija in Bocvana. To črnsko ljudstvo,manjše rasti ter izredno žilavega in mišičastega telesa živi v severovzhodnem delu Namibije pretežno v pokrajini z glavnim mestom Tsumkwe.
Naselje Jo`Huansi
Ob ognju je stala skupina Bušmanov oblečena v njihova tradicionalna oblačila. V skupini sta bila dva moška, nekaj žensk, nekatere celo z majhnimi otroki na hrbtih in še nekaj mladostnikov obeh spolov.
Pripovedovanje lovca
Najprej je naš vodič najavil, da nam bo njihov lovec povedal nekaj njihovih zgodb. Izredno prijetno je bilo poslušati njegov klikljajoči jezik, za nas popolnoma nerazumljiv. Lovec je z gibi uprizarjal tudi divje živali, ki jih lovijo ali srečujejo med lovom. Vodič je pridno prevajal njegove zgodbe.
Tradicionalne pesmi in ples
Beli medved med črnimi Bušmani
The Lions Sleeps Tonight
Črna, zares črna tema, ogenj v pesku počasi pojenjava, gledamo le v rjavo rdeče plamene. Sedimo okoli ognja, ne toliko, da bi se greli, ampak, da bi uživali v nočnem miru in glasovih, ki so prihajali iz okolice. Tu pa tam spregovorimo in predvsem uživamo v edinstvenosti afriške noči. Jaz s kozarcem piva Windhoek lager, Andreja in Katja pa s kozarčkom rdečega. Včasih pogledamo k sosedom – našim prijateljem – Sonji, Jurici, Matjažu in Zvonetu, s katerimi skupaj potujemo. Tudi oni uživajo lepote afriške noči. Ob tem sem se spomnil na prelepo pesem Pata Pata / The Lions Sleeps Tonight. Pričel sem mrmrati, vendar hitro ponehal in se prepustil poslušanju in uživanju okoliških glasov.
Živalski koncert
Iz okolice prihajajo različni glasovi divjih živali, skovikanje nočnih ptic, tu in tam smejanje hijene ali občasno oglašanje kojotov ali divjih psov, glasovom se včasih pridruži tudi globoko oglašanje pavijanov. Ves ta koncert se ponavlja skoraj celo noč.
Ognja skoraj ni bilo več, le živo rdeča žerjavica je obsijala okolico. Andreja naenkrat reče: »A gremo?«. Brez besed smo vstali in opazimo, da je pri sosedih že vse čisto mirno. Andreja in Katja sta se po stopnicah odpravili v svoje šotore, jaz pa sem preveril, če smo pospravili vse stvari. Pobral sem vrečo s smetmi in jo dal na sovoznikov prostor v avtomobilu. Divje živali, predvsem hijene, divji psi ali pavijani radi ponoči obiščejo kampe in iščejo kaj za pod zob. Pri tem pa nadvse radi razmečejo smeti, če so jih popotniki pozabijo pospraviti. Zlezel sem v spalno vrečo in ob naravnih zvokih sladko zaspal.
Čudovito jutro
Zjutraj me je zbudila pesem ptic, ki so se na ves glas oglašale okoli nas. Kar tekmovale so, katera bo lepše zapela ali zavreščala. Andreja in Katja sta še spali. Zlezel sem iz šotora in se po sipkem pesku napotil v bližnjo okolico in poskušal najti najlepše mesto za opazovanje sončnega vzhoda. Jurica je že pristavila lonec, da bo skuhala kavo. Nisva hotela prekiniti čudovitih glasov, ki so se slišali iz bližnje in daljne okolice, le mahnila sva si v pozdrav in se nasmehnila. Tako se je pričelo jutro po enem najbolj čudovitih večerov, ki smo jih s plesom in pesmijo preživeli s skupino Bušmanov (imenovanem tudi ljudstvo San).
Jani Zore
Foto: Jani Zore