Ministrstvo za kulturo je že objavilo, kdo so prejemniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2023, ki jih bodo podelili na proslavi ob dnevu kulture februarja 2023. Med prejemniki nagrade Prešernovega sklada sta tudi zasavska kulturna ustvarjalca: slikar Nikolaj Beer in režiser ter scenarist Matevž Luzar.
Prešernovo nagrado leta 2023 bosta prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Prešernovo nagrado podeljujejo ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico.
Nagrado Prešernovega sklada leta 2023 pa prejmejo: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjiev, akademski slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor. Nagrado Prešernovega sklada podelijo ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Beer bo prejel nagrado za cikel razstav v letih 2021 in 2022 Vračanje h koreninam (Celje, 2021), razstava v galeriji Insula (Izola, 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj, 2022), Luzar pa za film Orkester.
Nagrajenci v samostojni Sloveniji
Zasavci so v času samostojne Slovenije prejeli malo priznanj. Med dobitniki Prešernove nagrade ni bilo zasavskih ustvarjalcev. Med dobitniki nagrade Prešernovega sklada pa jih je bilo nekaj. Leta 1992 so prejeli nagrado grafiki art skupine Novi kolektivizen (Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn in Roman Uranjek) za dosežke na področju grafičnega oblikovanja, leta 1994 je bil prejemnik plesalec in koreograf Iztok Kovač za koreografijo in izvedbo plesnih stvaritev Kako sem ujel sokola in Razširi krila (slon nerodni), leta 1996 pesnik Uroš Zupan za zbirko pesmi Odpiranje delte, leta 2019 pa animator Dušan Kastelic za animirani film Celica, ki ga je ustvaril leta 2017.
Prešernove nagrade pred letom 1990
Pred letom 1990 je bilo nekaj Zasavcev prejemnikov Prešernove nagrade. Največkrat je bil s priznanjem ovenčan operni pevec Ladko Korošec, ki je bil med Prešernovimi nagrajenci leta 1949, 1957 in 1978, ko je prejel Prešernovo nagrado za operni pevski opus. Leta 1947 je prejel Prešernovo nagrado pisatelj Tone Seliškar (štejemo ga med Zasavce, kjer je nekaj časa živel in delal), leta 1950 in 1956 prevajalec Anton Sovre, leta 1950 in 1983 pisateljica in prevajalka Mira Mihelič (1950 še Puc), 1951 in 1961 pesnik in prevajalec Mile Klopčič, 1953 filmski ustvarjalec Metod Badjura, 1957 pesnik Cene Vipotnik, 1959 dirigent Delavske godbe Trbovlje Anton Hudarin, 1960 pa kipar Stojan Batič.
Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli: leta 1962 in 1971 književni kritik in televizijski ustvarjalec Matjaž Počivalšek, 1966 klarinetist Miha Gunzek, 1975 Delavska godba Trbovlje, 1983 Pihalni kvintet RTV Slovenije, v katerem je igral klarinetist Alojz Zupan in leta 1991 likovni ustvarjalec Matjaž Počivalšek.
Savus
Foto: arhiv Savus
