Na današnji dan leta 1910 se je v Zagorju ob Savi mami Neži (rojena Trebušak) in očetu Francu, ki je bil rudar, rodil sin Jože Zakovšek, slovenski učitelj in surdopedagog (strokovnjak za delo z gluhimi in naglušnimi).

Jože Zakovšek se je rodil 26. februarja 1910 v Zagorju, kjer je preživel mladost. Po meščanski šoli je maturiral na ljubljanskem učiteljišču (1929), potem je poučeval na osnovnih šolah v različnih krajih (Šentjernej, Podbočje pri Krškem, Zagorje, Bušeča vas, Čatež ob Savi), leta 1937 je bil premeščen v Ljubljano na gluhonemnico. Izpit za pouk gluhih je opravil 1939 v Beogradu.

Zaradi delovanja v OF so ga Italijani odpeljali v taborišče Gonars. Po vrnitvi je bil od konca 1943 član KPS Ljubljana – center, ponovno so ga aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, preživel je in dočakal osvoboditev taborišča. Od leta 1945 je delal na ministrstvu za socialno varstvo oziroma za socialno skrbstvo.

Leta 1951 je postal ravnatelj Zavoda za gluho mladino. Leta 1962 se je upokojil, vendar je bil do leta 1963 še ravnatelj Učnih delavnic Zavoda. Do 1964 je tudi predaval zgodovino razvoja surdopedagogike na oddelku za defektologijo Višje pedagoške šole, ki so ga na njegovo pobudo ponovno odprli. Velike zasluge ima za izgradnjo novega Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih na Vojkovi ulici v Ljubljani.

Članke o rehabilitaciji, problemih kategorizacije, socialnem skrbstvu in poklicni usposobitvi gluhih je objavljal od 1952 v časopisju LdP, Mladi svet, PD, Poremečaji sluha i govora (Beograd) in drugih. Vzgojne sestavke za mladino je pisal za Naš svet (1951–61).

Zakovšek je umrl 9. decembra 1964 v Ljubljani.

Savus

Foto: žal nismo našli fotografije Jožeta Zakovška. Bralce prosimo, če nam lahko pomagajo in nam pošljejo fotografijo Zakovška ali pa sporočijo kontakt zanjo.

Literatura

Bogomil Jakopič, Zakovšek Jože (1910–1964). Slovenska biografija, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013.

Wikipedia