Kaj za vraga se je zgodilo leta 1971?
To leto je prav posebno leto v zgodovini. Pustimo to, da sem se sam rodil tega leta, bolj pomemben podatek je ta, da se je tega leta zgodil Nixonov šok in od tedaj dalje $ in ostale valute niso več vezane na zlato.
Do takrat je katerakoli država lahko $ zamenjala za fizično zlato. Tako kot vsi »začasni« ukrepi vlad v kriznih časih, se je tudi to novo pravilo hitro prijelo in letos bo 50 let tega poizkusa, ki še kar traja. Za nas pa to obdobje predstavlja vse, kar poznamo, in to je edina oblika denarja, ki smo jo imeli priložnost spoznati. Za nas je € edini pravi denar in hkrati tudi vse, kar obstaja, sploh če nimamo viška denarja za investiranje.
Kaj pa je to novo pravilo povzročilo v gospodarskem in ekonomskem smislu?
Kot vidimo na zgornjem grafu je rast in produktivnost z rumeno precej enakomerna, nadomestilo za delo oz. plače od leta 1971 pa močno zaostaja za tem trendom. To pomeni, da je ta denar, ki bi moral pristati v žepih delavcev in malih ljudi, končal nekje druge. Ta pojav se imenuje Cantillon efekt in govori o tem, da bližje, kot si izvoru in nastanku denarja, boljše bo zate. Ta denar gre v žepe finančnega razreda oz. elit. To so v prvi vrsti vse centralne banke, velike komercialne banke, država in njen celoten aparat. Sem spadajo vse velike finančne institucije in vse velike korporacije, ki imajo običajno monopol na trgu.
Piramidna struktura
Zanimiv podatek je, da je po drugi svetovni vojni bilo približno 3% zaposlenih v finančni industriji, danes pa je to 10% vseh ljudi. Mlad perspektiven človek, ki bi lahko postal na primer zdravnik, se raje odloči, da bo delal v denarni industriji in bo s tem z manj truda in predanosti zaslužil več denarja.
Jasno je, da ima današnji fiat denar klasično piramidno strukturo in je zelo nepravičen do vseh udeležencev družbe, predvsem tistih, ki so najbolj oddaljeni od izvora denarja. Tak monetarni sistem ne zagovarja proste trgovine in predstavlja škodljiv centraliziran sistem upravljanja, značilen za diktatorske režime.
Pomembne lastnosti denarja:
- Trpežnost/Odpornost: odporen proti zobu časa
- Prenosljivost: da ga prenašamo med uporabniki in glede na čas
- Deljivost: da ga lahko delimo na manjše enote
- Prepoznavnost in nespremenljivost: da ga je lahko prepoznati, težko ponarediti in da so vse enake enote med seboj enakovredne
- Likvidnost: da ga z lahkoto zamenjamo za karkoli vrednega
- Omejena zaloga/redkost: verjetno najpomembnejša lastnost denarja. Bolj kot je denar redek oziroma bolj kot ga je težje pridobiti/narediti, boljši in bolj čvrst je.
Današnji fiat denar je zelo lahko narediti in za tiskanje država ali centralna banka samo pritisne gumb in iz printerja že letijo šopi denarja in to se vsako leto dogaja pospešeno z eksponentno hitrostjo in jasno je, da se to ne more dogajati v nedogled, saj bo te dolgove moral pokriti mali človek brez vez in poznanstev. To nam je že dobro znano iz časa krize pred 10 leti, ko smo davkoplačevalci iz svojega žepa pomagali Novi Ljubljanski banki pred propadom in smo dokapitalizirali to državno podjetje v višini okoli 5 milijard €.
Odvisnik od heroina za ohranitev enake stopnje halucinacij potrebuje vse več droge, podobno naš monetarno ekonomski sistem za svoje nemoteno delovanje potrebuje eksponentno rast denarja v obtoku.
Samo v letu 2020 se je denar v obtoku povečal za približno 20-25%. To pomeni, da direktna inflacija (zmanjšanje vrednosti denarja oz. povečanje cen) znaša 20-25% in ne približno 2% kot nam kaže uradna statistika.
Peter Golob
Naslednjič: Kaj določa dober, čvrst denar (hard, sound) ter merilo vrednosti! (12. marec 2021)
