Na današnji dan leta 2002 je v Trbovljah umrla Anica Kužnik, gledališka igralka, ki je v sebi nosila precej tistega, kar ji je v genih zapustila stara mati Ana Dimnik, slovenska mati. Odlikovala se je z izjemnimi vlogami na trboveljskem gledališčem odru in na gostovanjih, igrala je eno glavnih vlog v slovenskem filmu Trst, uspešno se je spoprijela tudi z režijsko vlogo.

Anica Kužnik se je rodila 30. marca 1921 v Krškem. V vsakdanjem življenju in na odru je bila vedno živahna, odločna, pokončna, a tudi polnokrvna ženska – nekaj posebnega v ženskem delu igralskega ansambla Gledališča Svobode Center Trbovlje. Kako tudi ne, v njej je tekla kri babice Ane Dimnik, slovenske matere, znane gostilničarke in narodnjakinje, ter očeta dr. Ivana Dimnika, delavskega zaupnika in advokata.

Igralsko pot je začela pred 2. vojno v Krškem, nadaljevala pa pri trboveljski gledališki skupini Sokol in odigrala dve glavni vlogi: Sigrid v Karieri kanclista Vinciga ter Tajnico v igri Mladi gospod šef.

Po drugi vojni se je pridružila Sindikalnemu gledališču SKUD-a LH oz. GSC. V igrah različnega žanra je odigrala nad petindvajset vodilnih vlog: J. Gow, A. D´Usseau – Globoko so korenine; A. Medved – Za pravdo in srce; I. Cankar – Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (Jacinta); M. Božić – Umik; P. Golia – Sneguljčica (Princ); H. Elmer – Molčeča usta; B. Nušić – Gospa ministrica; B. Nušić – Dr; V. Zupan – Rojstvo v nevihti; M. G. Sauvajon – Trinajst jih bo; F. Goodrich in A. Hackett – Dnevnik Ane Frank; Z. Skowronski in J. Slotwinski – Direktorjev rojstni dan; G. Kaiser – Vojak Tanaka; B. Brecht – Švejk v 2. svetovni vojni; V. Novak – Dobrodošla, miss Agata (Miss Agata); V. Trinkaus – Pesem o morju in zvezdah (Vida); C. Goldoni – Krčmarica Mirandolina (Mirandolina); A. Arbuzov – Irkutska zgodba; A. Huxley – Giocondin nasmeh; I. Cankar – Hlapci; B. Brecht – Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti.

Zagotovo je bil vrh njene igralske kreacije Mirandolina, za katero so trboveljski gledališčniki poželi laskava priznanja na mednarodnem festivalu v Scheersbergu. Podobno uspešno je odigrala vlogo Vide v Trinkausovi drami Pesem o morju in zvezdah in Matere v Hiši na robu mesta.

Njeno režijsko delo je bilo usmerjeno v delo z mladimi igralci: C. A. Puget – Srečni dnevi, L. F. Baum in E. F. Chapman – Čarovnik iz Oza; J. Kolarič – Salon-Expon; Novoletna pravljica; Kam pa kam, volk; F. Princ, J. Skrinar – Novoletni čire-čare; Ivi Sadar – Vsi v Kranjsko Goro; J. Skrinar – Jamski možički. V času službovanja na trboveljski ekonomski srednji šoli je z dijaki te šole uprizorila pravljično igro Mogočni prstan in izvedla več recitalov in proslav. V okviru DPD Svoboda Center pa je uspešno organizirala in zavzeto vodila Mladinsko gledališče.

Prav tako obsežen po kakovosti in času je tudi njen scenaristični in režijski delež pri pripravi in izvedbi številnih proslav in drugih kulturnih prireditev od občinskega do republiškega nivoja.

Zaigrala je Vido, eno izmed osrednjih vlog, v slovenskem filmu Trst (1951) scenarista Franceta Bevka in režiserja Franceta Štiglica.

Za uspešno kulturno-prosvetno delo je leta 1967 prejela Linhartovo značko, leta 1982 zlato značko Društva prijateljev mladine Slovenije, leta 1982 srebrno značko ZSMS, leta 1987 pa bronasto priznanje OF. Umrla je 14. novembra 2002 v Trbovljah.

MP

Foto: Celjskozasavski.si

Viri in literatura

Danijel Potočan, Jani Kužnik: Bilo je gledališče, 2013

Robert Čop, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje, Celjsko zasavski.si, 2017