Primož Roglič letos odkrito napada naslov zmagovala največje kolesarske dirke Tour de France. Mu bo glavni konkurent na tritedenski dirki kar Slovenec, 21 letni Tadej Pogačar. Pred kratkim sem bral razmišljanje enega izmed športnih strokovnjakov, zakaj vse mlajši kolesarji premikajo meje kolesarstva in so že lahko konkurenčni največjim kolesarskim asom.
Tudi na drugih področjih vidimo, kako hitro priplavajo mlade ribe med velike. Vzorci razmišljanja med današnjo mladino so drugačni. Informacije s spletom izjemno hitro potujejo do uporabnikov. Znanje lahko tisti, ki jih seveda kakšna stvar zanima, dobijo na dokaj lahek način in v precej večji količini kot nekoč.
Mladi niso (bili) nikoli obremenjeni s sponami, ki vežejo starejše. Brezkompromisnost je njihova odlika, ne slabost. Pomanjkanje empatije si štejejo med prednosti, ne slabosti. Komolčenje ni slaba navada, ampak nuja, če se hočejo prebiti. Od starejših poberejo še nekaj veščin, med katerimi je najbolj pomembna sposobnost pletenja mrež, pa čeprav včasih na način, ki ga večina ljudi ne odobrava (veze in poznanstva, drobne »podkupnine« v različnih oblikah …). In gre. Danes je važen uspeh. Ne graditev uspeha. Samo uspeh. Danes. Tukaj. Takoj.
Ali ni bilo vedno tako? Seveda je, samo veliko počasneje je vse skupaj potekalo. Ali ne bo vedno tako? Bo, samo še hitreje bo šlo vse skupaj.
Ne čudimo se, da zmagujejo v športu vse mlajši tekmovalci. Danes izkušnje lahko vlečejo s spleta, ni jim jih treba (pre)živeti. Vse mlajši kulturni ustvarjalci osvajajo svet, prodajajo svoje umetnine, tudi za velike denarje. Svet rešuje najstnica s Švedske. Kako tipično za današnjo Zemljo. Narobe svet. Namesto, da bi modreci vplivali na tiste ljudi, ki odločajo v današnjem svetu, mlada Švedinja opozarja, da se bo svet porušil, če ne poskrbimo zanj.
Pravzaprav so revolucijo vedno peljali mladi. Tisti, ki jim ni bilo vseeno, v kakšnem svetu bodo živeli. Pravzaprav tisti, ki so čez leta samo nemo gledali, kako (drugi) mladi ne razumejo njihovega sveta. Ko so se postarali, so ideali splavali po vodi v bazenih …
Kaj pa v Zasavju? Mladi dovolj odločno skušajo spremeniti zasavski svet? So prodorni, nosilci novih idej, opozarjajo na stvari, ki bi jih bilo treba spremeniti? Imamo v Zasavju svojo Greto?
Odgovorimo si na ta vprašanja in jasno nam bo, kam pelje(mo) Zasavje?
Marko Planinc
Foto: arhiv Savus