Jerca Vučetič Nagode


Letni časi

Se še spominjaš dneva,

ko srečna ležala sva v travi –

obdana s cvetjem pomladi

in poslušala žvrgolenje ptic,

 

se še spominjaš dneva,

ko spoznavala sva ozke morske ulice

in topel poletni dež prijetnega vonja

odnašal bolečine je najine,

 

se še spominjaš dneva,

ko jesenski veter vrtinčil je pisano listje

in iz toplega zavetja opazovala sva

dežne kaplje, ki pot so na oknu si utirale,

 

se še spominjaš dneva,

ko prvi je sneg pobelil našo ulico

in stopinje najine postajale so

vsak trenutek bolj zabrisane.

 

Rada spet bi vonjala pomladno cvetje in ležala v travi,

se sprehajala ob morju in ljubila v dežju,

rada spet bi naredila snežno kepo

in igrala se razposajeno ter brezskrbno kot otrok.

 

Vse to sem preživela s tabo.

Je morda še kakšen letni čas,

ki lahko omilil bi spomine

in odnesel to neskončno bolečino?


Foto: Vukašin Šobot Moody Blues


Jerca Vučetič Nagode je Hrastničanka, ki živi v Trbovljah. Leta 1997 je pri Založniški hiši Dolenci izdala pesniško zbirko Nekaj mojega. Uredila jo je Marina Škedelj, ilustracije je prispeval Pierre Bonard. Zaposlena je v Prevzgojnem zavodu Radeče kot pedagoginja. Po prvencu pred več kot 20 leti ni izdala nove pesniška zbirka. Piše pa še vedno

Pesem Letni časi objavljamo premierno.