Jerca Vučetič Nagode
Letni časi
Se še spominjaš dneva,
ko srečna ležala sva v travi –
obdana s cvetjem pomladi
in poslušala žvrgolenje ptic,
se še spominjaš dneva,
ko spoznavala sva ozke morske ulice
in topel poletni dež prijetnega vonja
odnašal bolečine je najine,
se še spominjaš dneva,
ko jesenski veter vrtinčil je pisano listje
in iz toplega zavetja opazovala sva
dežne kaplje, ki pot so na oknu si utirale,
se še spominjaš dneva,
ko prvi je sneg pobelil našo ulico
in stopinje najine postajale so
vsak trenutek bolj zabrisane.
Rada spet bi vonjala pomladno cvetje in ležala v travi,
se sprehajala ob morju in ljubila v dežju,
rada spet bi naredila snežno kepo
in igrala se razposajeno ter brezskrbno kot otrok.
Vse to sem preživela s tabo.
Je morda še kakšen letni čas,
ki lahko omilil bi spomine
in odnesel to neskončno bolečino?
Foto: Vukašin Šobot Moody Blues
Jerca Vučetič Nagode je Hrastničanka, ki živi v Trbovljah. Leta 1997 je pri Založniški hiši Dolenci izdala pesniško zbirko Nekaj mojega. Uredila jo je Marina Škedelj, ilustracije je prispeval Pierre Bonard. Zaposlena je v Prevzgojnem zavodu Radeče kot pedagoginja. Po prvencu pred več kot 20 leti ni izdala nove pesniška zbirka. Piše pa še vedno
Pesem Letni časi objavljamo premierno.
