Februarski časopis je poln kulture, kot se za februar tudi spodobi. Še enkrat veljajo iskrene čestitke vsem, ki so ob kulturnem prazniku na osrednjih odrih zasavskih kulturnih hramov prejeli priznanja in nagrade. Vsak izmed nagrajencev prispeva košček v veliko zakladnico zasavske kulture.
Tisti, ki malo bolj spremljamo zasavsko kulturo, smo bili ob prazničnih prireditvah malo razočarani le nad termini kulturnih prireditev. Tako sta bili otvoritvi razstav dveh zanimivih zasavskih likovnih ustvarjalcev ob isti uri, prav tako so bile proslave (skoraj) ob isti uri. Morda je res, da Zagorjane in Hrastničane ne zanima, kaj se dogaja na proslavi v Trbovljah in obratno v krog. Morda pa to ni res. Proslave so eminentne kulturne prireditve zasavskih občin in obstaja publika, ki bi si ogledala kakšno tudi v sosednji občini. Ker so ob istem času, to ni mogoče. Morda nimam prav, ampak kakšen telefonski klic in uskladitev terminov bi lahko bil dobrodošel. Če pa smo vsi skupaj samozadostni, je takšna uniformiranost dni in ur seveda čisto ok. Vendar, širina duha se kaže tudi v tem, da te zanima, kaj dobrega počne sosed. In mu seveda za tisto dobro znaš zaploskati.
Leto se počasi postavlja na noge. To se kaže tudi v dogajanju v Zasavju. Po dokaj mirnem januarju je bil februar nabit s kulturo in pustom. Zasavci smo uživali še v uspehih športnikov, mladih, podvigih starejših. Začetek leta pa je tudi čas za letne obračune različnih društev, ki ta čas izkoristijo za letne občne zbore. In pravo bogastvo življenja v Zasavju se kaže prav v razvejanosti in uspešnemu delu različnih društev, ki združujejo Zasavce v skupnih zanimanjih. Tisti, ki jih vodijo, so vredni vse pohvale. Društveno delo terja strast, pripravljenost narediti veliko dobrega za druge, se morda čemu odpovedati na ta račun, predvsem pa so ljudje, ki si vzamejo čas za društveno delo, empatični in srčni. Zasavci pa znamo biti prav takšni. In k sreči prihajajo vedno znova generacije, ki to potrjujejo.
Marko Planinc
