Mesec februar velja za mesec kulture. Zaznamuje ga predvsem kulturni in državni praznik Prešernov dan, ki ga vsako leto obeležimo osmega februarja. Na ta dan kulturne ustanove po vsej državi pripravijo razne kulturne prireditve. Niso pa kulturne ustanove pomembne le meseca februarja, ampak skozi celo leto, saj skrbijo, da se slovenska kultura razvija. So se pa bile kulturne ustanove, kot vse ostale, med epidemijo covida-19 primorane soočiti z velikimi spremembami. O tem in še čem smo se pogovarjali z vsemi tremi direktorji glavnih zasavskih kulturnih ustanov.
Karmen Cestnik: »Kultura je kot zrak, ki ga dihamo.«
»Kultura nas spremlja na vsakem koraku našega življenja. Je kot zrak, ki ga dihamo. Z njo se rodimo, z njo rastemo in z njo živimo,« je svoje misli o kulturi zapisala direktorica Kulturnega centra Delavski dom Zagorje ob Savi Karmen Cestnik. Pravi, da je njej najljubša zvrst kulture glasbena umetnost. Med epidemijo covida-19 so bili v KC primorani uvesti številne spremembe. Ta jim je preprečil predvsem organizacijo raznih prireditev in dogodkov. So pa kljub vsemu v tem času opravili velika dela, ki jih morda v »normalnem« času ne bi uspeli in zmogli. Direktorica meni, da bodo posledice covida-19 vidne šele v prihodnjem obdobju in da bo potrebno kar precej časa, da bo število obiskovalcev ponovno naraslo. Kljub težkim časom med epidemijo niso prejeli nobenih dodatkov. Ob strani jim je stala le Občina Zagorje, ki jim kot ustanoviteljica ustanove iz občinskega proračuna v celoti krije stroške plač. Cestnikova pravi, da ima Občina do kulture izjemno pozitiven odnos: »Občinski odločevalci kulturo cenijo in jo spoštujejo.«
Kljub težkim razmeram pa je bilo leto 2021 za KC Delavski dom Zagorje leto, ki se bo zapisalo v zgodovino. Najbolj ponosni so na to, da so z Ministrstva za kulturo prejeli sofinancerska sredstva za prenovo odrske in scenske tehnike. »Gre za največjo naložbo v odrsko tehniko v več kot 60-letni zgodovini obstoja kulturne ustanove,« je dejala direktorica. Dodala je še: »S to naložbo je naš center dobil prenovljeno, sodobno, varno in funkcionalno tehniko, ki ustreza vsem zahtevanim standardom. Nastopajoči in zaposleni imajo tako najboljše pogoje za kakovostne prireditve.«
Trenutno se v ustanovi ukvarjajo s pripravo programa za letošnje leto v upanju, da se ukrepi sprostijo. Želijo si, da bi lahko po dolgem času spet organizirali dogodke in prireditve, ki bodo napolnili njihovo dvorano. Ker so v letu 2021 izvedli veliko naložbo, zamenjavo odrske in scenske tehnike, v tem letu ne načrtujejo večjih naložb. Želijo si le, da bodo lahko novo pridobitev čim več uporabljali. »Želja in potreb je še veliko, a zaenkrat smo lahko glede na vse okoliščine zelo zadovoljni,« je zaključila Cestnikova.
Špela Pavli Perko: »Kultura je zame življenje.«
Za direktorico Delavskega doma Trbovlje Špelo Pavli Perko pa je kultura življenje: »Spremlja nas na vsakem koraku, pri vsakem odnosu in spregovorjeni besedi. Je identiteta, s katero se ponašamo.« Sicer so ji pri srcu vse zvrsti kulture, ker pa je magistrirala s področja vizualne umetnosti, pa ji je ta malce bližje. Kljub temu pa zelo rada prisluhne tudi dobremu koncertu ali pa si ogleda kakovostno gledališko predstavo. Epidemije covida-19 ni vzela kot nekaj negativnega, saj meni, da se je iz vsake situacije potrebno nekaj naučiti. »Covidni čas nas je naučil improviziranja. Tudi najmanjša prireditev, izvedena v času covida-19, zahteva večjo organiziranost in več osebja na prireditvi. To je obdobje, ki si ga bomo zapomnili po improviziranju in prilagajanju,« je dejala. Ključna posledica covida-19 za Delavski dom Trbovlje je predvsem zmanjšanje števila prireditev in obiskovalcev. »Po koncu epidemije in rahljanju ukrepov bo obiskovalce zelo težko privabiti nazaj na prireditve,« meni.
Za razliko od KC Zagorje pa je epidemija covida-19 finančno delovanje Delavskega doma Trbovlje močno zaznamovala. Dolgotrajno zaprtje in omejitve delovanja so namreč vplivali na število in obiskanost prireditev, kar vpliva tudi na prihodke. Obdobje jim finančno predstavlja velik izpad tržne dejavnosti. Dodatkov kot ustanova niso prejeli, so jih pa zaposleni, ki so v času zaprtja izvajali nujna vzdrževalna dela. Kljub težkim časom so vse obveznosti do zaposlenih poravnali redno, saj jim sredstva zagotavlja ustanoviteljica Občina Trbovlje.
V letu 2021 je direktorica najbolj ponosna na ekipo, ki je »znala stopiti skupaj in profesionalno opraviti svoje poslanstvo«. Vesela je, da so posodobili ozvočenje v gledališki dvorani in prenovili zgornjo avlo, kjer so z novo podobo dobili »veličasten prostor«. Tudi ona pravi, da je prostora za izboljšave vedno dovolj. Če bi lahko kaj spremenila, bi si želela predvsem več interakcij z obiskovalci. Največji izziv za ustanovo trenutno predstavlja obiskanost prireditev. »Želimo prisluhniti uporabnikom in jih na varen način ponovno povabiti v kulturno stičišče Zasavja. Želimo si polnih dvoran. Na turističnem področju želimo Trbovlje postaviti na zemljevid Slovenije kot v prihodnost usmerjeno mesto z bogato kulturno dediščino,« cilje za leto 2022 opisuje Špela Pavli Perko. V tem letu načrtujejo predvsem umestitev dolgo pozabljenega dela Sgraffito slikarja Maksa Kavčiča, ki je bilo pred dvema letoma restavratorsko odstranjeno iz Strojne tovarne Trbovlje, v avlo Delavskega doma Trbovlje.
Se pa trenutno največ ukvarjajo s pripravo programa za jesenski festival novomedijske kulture Speculum Artium. Veliko sodelujejo tudi s šolami, s katerimi ustvarjajo delavnice za mlade, ki povezujejo vizualno umetnost in tehnologijo z izobraževanjem. V okviru projekta RUK se povezujejo tudi z raziskovalci ter študenti in dijaki, da »oblikujejo vsebine na presečišču znanosti, umetnosti in izobraževanja«. V letošnjem letu bodo tako zaključili s pilotnim projektom, ki bo omogočal reciklažo plastike za ponovno uporabo v 3D tiskalnikih. Skupaj s centrom kreativnosti pa bodo v poletnih mesecih pripravili tudi obsežno predstavitev projekta RUK, ki bo v Mali palači ljubljanske Cukrarne. Aktivno se posvečajo tudi izboljšanju turistične prepoznavnosti Trbovelj ter pripravi pomladanskega in poletnega programa. Oblikujejo spletno trgovino s spominki iz Zasavja in novo, sodobnejšo spletno stran. »Kot vidite, nam dela nikoli ne zmanjka,« je zaključila Špela Pavli Perko.
Miha Mirt: »Kultura je polnjenje baterij ter bogatenje in širjenje znanja ter splošne razgledanosti.«
Direktorju Javnega zavoda za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik Mihu Mirtu pa kultura pomeni »način življenja, izražanje stanja duha pri posamezniku in družbi, možnost izražanja čustev ter kreativnosti in občutkov«. Zanj je kultura polnjenje baterij in bogatenje ter širjenje znanja in splošne razgledanosti. Najbližje sta mu glasbena in filmska umetnost.
Tudi v hrastniškem kulturnem hramu je ključna posledica covida-19 zmanjšan obisk, ki je najbolj opazen pri kulturnih prireditvah. »Ljudje pri obisku prireditev v zaprtih prostorih namreč občutijo nek strah,« meni Mirt. V zavodu so »bili hud boj zaradi nižanja stroškov«, ki pa so ga uspešno zaključili. Do covid dodatkov, razen v manjši meri za dežurne zaposlene ter povračila HAG testov, niso bili upravičeni. Kljub velikim težavam pa so obveznosti do zaposlenih redno poravnali.
Direktor zavoda je najbolj ponosen na dejstvo, da so od »odprtja« v mesecu maju izvedli skoraj vse planirane aktivnosti. »Na zemljevid smo postavili tudi dve odmevnejši prireditvi – Festival delavskega filma Kamerat, ki bo v letu 2022 doživel drugo izvedbo, ter gorski tek Hrastnik Trail. Pričeli smo tudi s prijavami na različne razpise. Rezultati so že vidni v projektih Europe Direct Zasavje in Erasmus+, pri prenovi atletske steze na stadionu, pričetku obnove Mlakarjevega stanovanja, ureditvi rudniških prostorov ter vzpostavitvi Galerije Mašinhaus in prenovi prostorov Turistično-informacijskega centra Hrastnik, ki odraža kulturno, industrijsko in zgodovinsko preteklost Hrastnika in celotnega Zasavja,« pravi Miha Mirt. Dodaja, da bi si glede na to, da v Hrastniku upravljajo z velikim številom nepremičnin športne in kulturne narave, želel, da bi bilo na voljo več državnih sredstev.
V zavodu se trenutno ukvarjajo s pisanjem poročil in prijavami na nove razpise. Redno potekajo tudi načrtovane aktivnosti v športnih dvoranah, otroški in odrasli abonma, dnevni center za mladostnike v Mladinskem centru Hrastnik ter delovanje TIC-a. V zaključni fazi je tudi prenova atletske steze na stadionu v Hrastniku. V letu 2022 si želi, da naredijo korak naprej, kar se tiče organizacije, promocije in izvedbe prireditev. Želi razširiti tudi nabor tržnih storitev. V tem letu sicer ne načrtujejo večjih infrastrukturnih naložb, načrtujejo pa naložbe v mehke vsebine zaposlenih, kamor spadajo izobraževanja ter vodenja evropskih in državnih projektov, ki so jih pridobili v lanskem in letošnjem letu.
Sabina Bravec
Foto: arhiv Savus
