Podkraj obsega Jelence, včasih področje, poznano po spravilu drv, Rudo, kjer so pridobivali železovo rudo, in Boriče, kjer je bila nekdaj najvišje ležeča kmetija v vasi. Zdaj na njej ni več nikogar, tako da se je ta naziv preselil na malo nižje ležečo kmetijo Novak, ali kot ji rečejo domačini »pri Ropč« v Rudi. V kraju so poleg Rude in Borič še zaselki Koritnik, Strušce, Kladje in Hribar.
Krajani praznujejo svoj krajevni praznik 6. decembra v spomin na med vojno izgnane Podkrajce. Okupator jih je leta 1943 izgnal čez Savo, najprej v Šavno Peč, od tam pa jih je nekaj odšlo tudi v Nemčijo. Ker praznik pade na zimski čas, ga praznujejo poleti v okviru občinskega praznika. Takrat pripravijo slovesnost na dvorišču ob nekdanji šoli, v kateri imajo dvorano in sedež KS, a je stavba neurejena in potrebna temeljite obnove. Druženja ob krajevnem prazniku se krajani radi udeležijo, navsezadnje je to tudi edina prireditev, ki jo organizirajo v kraju.
Podkraj se razteza na slikovitem hribovju nad Savo, po katerem so raztresene domačije, mnoge med njimi se ukvarjajo tudi z ekološkim kmetovanjem. Glavna cestna povezava med Hrastnikom in Radečami teče tik ob reki, ki jo ob vsakem malo večjem nalivu poplavi, in pod odrezanim skalovjem, ki voznikom predstavlja stalno nevarnost. Cesta je tako ob večjem deževju ali neurju večkrat zaprta, domačini pa obvoza nimajo. Ob tem jim je slaba tolažba ročna nihajka, imenovana cicka, ki stoji deber kilometer od železniške postaje v Zidanem Mostu. Včasih je bila večja in so jo domačini redno uporabljali za transport, zdaj pa je manjša in bolj kot resno transportno sredstvo predstavlja turistično atrakcijo, ki ponuja enkratno doživetje pri prevozu na drugo stran Save. Če je sila primerna, se cicka premika brez pomoči, sicer pa jo je treba ročno povleči. Dandanes jo uporabljajo le še nekateri, ki se iz Zidanega Mosta podajo z njo čez Savo, nato pa čez Škratovo dolino po stari poti na Kum.
Tatjana Polanc Kolander
Članek je bil objavljen v septembrski številki Zasavskega tednika.