Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je bolezen prebavil neznanega vzroka, ki navadno traja vse življenje. Značilen je kroničen potek s pogostimi zagoni (poslabšanji) in vmesnimi različno dolgimi obdobji remisije (mirovanje bolezni). Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta dve glavni obliki KVČB.
KVČB se pogosteje pojavlja v višje razvitih in hladnejših predelih sveta, enako med moškimi in ženskami, pogostejša je pri belcih. Je bolezen mladih odraslih – ulcerozni kolitis je najpogostejši med 25 in 35 letom, Crohnova bolezen pa med 15 in 30 letom. KVČB se lahko pojavlja tudi v otroštvu in je ena najtežjih bolezni pri otrocih.
Simptomi KVČB so odvisni od mesta, obsega in intenzivnosti vnetja.
Ulcerozni kolitis praviloma prizadene le debelo črevo – sluznico in podsluznico. Vnetni proces je neprekinjen – brez vmesnih neprizadetih delov sluznice. Bolniki imajo najpogosteje krvave driske, lažne pozive na blato ter boleče napenjanje ali krče pri neučinkovitem iztrebljanju.
Za Crohnovo bolezen je značilno vnetje, ki lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi od ustne votline do anusa. Simptomi so tako odvisni od mesta, obsega in intenzivnosti vnetja. Vnetni proces prizadene vse sloje črevesne stene. Pogosto pa je tudi menjavanje vnetih in zdravih delov črevesja. Značilna je predvsem bolečina v trebuhu (najpogosteje v spodnjem desnem kvadrantu) ter driska. Krvave driske se pojavijo le, če je prizadeto tudi debelo črevo.
Bolniki tožijo zaradi utrujenosti, ki je posledica kroničnega vnetja in anemije. Kadar je prizadeto tanko črevo, je pogosta malabsorpcija (pomanjkanje vitaminov, mineralov, anemija, elektrolitske motnje, motnje strjevanja krvi, …) s hujšanjem. Vnetne spremembe v zgornjih prebavili so lahko brez jasnih simptomov – lahko imajo težave s požiranjem, občasno ali stalno bolečino v spodnjem delu prsnega koša.
Pri 35% bolnikih s KVČB se pojavijo tudi t.i. zunajčrevesni simptomi – prizadete so lahko oči, sklepi, jetra, srce, pljuča in kri. Najpogosteje imajo bolniki vnetje velikih sklepov (kolena, komolci, …), pogoste so tudi kožne spremembe.
Bolezen diagnosticirajo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih izvidov, slikovnih preiskav črevesja (ultrazvok, rentgen, scintigrafija), kolonoskopije.
Namen zdravljenja je zmanjšati težave in vrniti občutek boljšega oz. dobrega počutja. Terapija je simptomatska in vključuje zdravila, enteralno prehrano in eventualno biološka zdravila. Pri večini bolnikov je mogoče z zdravili doseči remisijo, ki je različno dolga.
Če se bolezen ne zdravi, lahko pride do resnih zapletov ali celo smrti. Med hude zaplete bolezni se šteje toksični megakolon (črevo se ne more znebiti plinov in blata, zaradi česar postane močno napihnjeno), obsežne krvavitve iz črevesja, zožitev črevesja, pojav fistul. Pogost je tudi rak debelega črevesja. Pri zapletih je indicirano kirurško zdravljenje.
Za bolnike je na spletni strani https://kvcb.si/ več nasvetov, na voljo pa je tudi kronoFON (031 667 557). Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen vsako leto 19. novembra pripravi akcijo Naj javno stranišče, na voljo pa je tudi mobilna aplikacija Najbližji WC.
V naslednjem nasvetu bomo govorili o prehrani in tem, kaj lahko storimo sami.
Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.
Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.
Lekarna Pušnik Trbovlje
