Aleksander Ritter
Kdo ve?
Ko v noči brez sna
me misel preganja,
da naše življenje
minljiva je stvar,
ni upa ne nade
za večnim življenjem,
zdaj tu smo,
potem več nikdar.
V meni pa iskra upanja tli,
da nekaj potem pa le se zgodi,
da vse, ki jih ljubim,
še srečam nekje,
srečam nekje, kdo ve?
Tam za tisto zvezdo
na koncu neba,
tam na tistem koncu
neskončnega morja,
tam morda nekoč nekje,
tam se srečamo, kdo ve?
Foto: Loti Sovre / Večer / Razstava Fotke povezujejo
Aleksander Ritter je Zagorjan, ki je malo tudi obmorski človek, saj toplejše mesece rad preživlja na hrvaški obali. Leta 2016 je pri Studio Moderna izšla njegova pesniška zbirka KNJIGA, ki čas teR IME hrani. Sandi je eden največjih originalov sodobnega Zasavja. Malokdo premore toliko humorja, ironije in jo zna na zanimiv način tudi povedati, zapisati.
Sandi je v Zagorju dolgo pisal različne zgodbe v svojem gostinskem lokalu Fejst pub. Piše priložnostne pesmi, verze za prijatelje, nostalgične pesmi, ljubezenske stihe, nekaj njegovih pesmi je uglasbenih. Podpisal se je pod nekaj komadov skupine Čuki (Deklica, Pod krošnjami starega bora, Luna, Punca, drž se stran od mene …). Ritter je napisal besedilo tudi za uspešnico Lepa točajka, s katero so Ritter, pevec Matic Jere in Pihalni orkester Svea zmagali na natečaju za najboljšo napitnico v Sloveniji. In, Sandi je bil tudi (prvi) manager kultne radijske oddaje Saša Hribarja Radio gaga.
