Bomo Evropejci, tako kot Američani, prisiljeni uživati gensko spremenjeno hrano, ne, da bi to vedeli? Predlogi treh uredb, ki urejajo promet s semeni in razmnoževalnim materialom, lahko za vedno spremenijo naša življenja. Zakaj potem o tem tako malo slišimo?
»Sedaj gre zares. Želimo si, da bi tudi v bodoče jedli zdravo in doma pridelano hrano, ne pa kemije, ki jo tržijo velike korporacije,« je v spremnem zapisu napisala predsednica Društva zdravilnih rastlin Zasavje Cvetka Drnovšek, ki je poslala gradivo, ki ga je pripravila predsednica Društva samooskrbni.net Sanja Lončar.
»Sliši se skoraj paradoksalno, da ista EU s takšno vnemo zahteva, da varujemo metuljčke in ptiče, hkrati pa želi v naše okolje vnesti gensko modificirana semena, ki lahko nepovratno spremenijo številne rastline in prizadenejo celotno naravno prehransko verigo.
Bodo vsa semena v rokah 6 korporacij?
Prva uredba se nanaša na semena. Pod pretvezo »enakih pravil za vse« ter zaščite potrošnikov uredba pomeni temelje za nadaljnji propad malih semenarskih hiš. Le-te preprosto ne bodo več mogle plačevati »vstopnine«, ki jo bo »za naše dobro« pogojeval zahteven proces registracije semen semenarskih hiš. Uredba se bere, kot da so jo spisale korporacije, ki obvladujejo že več kot 60 odstotkov trga, sedaj pa so iznašle bližnjico, kako si najceneje prigrabiti še majhne semenarske hiše, ki se jim je uspelo ohraniti pri življenju.
Kaj prinaša uredba o novih genomskih tehnikah?
Druga uredba je še bolj zaskrbljujoča. V njej beremo to, kar so že desetletja »mokre sanje« korporacij – kako neovirano plasirati na evropski trg gensko spremenjena semena, ne da bi jih bilo treba označiti. Uredba izraz »gensko spremenjeno«, na katerega smo Evropejci očitno alergični, spreminja v »nove genomske tehnike«. Ta omogoča, da bodo rastline, pri katerih bodo spremenili »le« do 20 genov, veljale za naravne in varne. Na trg jih bodo lahko dali brez oznak GSO in brez predhodnih testov vpliva na zdravje ter okolje.
Države potisnjene ob zid
Še več, po uvedbi uredbe, ki je nad zakonodajami držav EU, bi bilo državam onemogočeno in prepovedano omejiti uporabo tovrstnih semen! Kako bi države torej sploh lahko obvarovale ekološke kmetije pred kontaminacijo? Kdo bo odgovoren, če se bodo tovrstna semena križala z drugimi rastlinami v našem okolju in na naših vrtovih?
Uredba sicer to, kako bodo zavarovale ekološko kmetovanje, prepušča državam članicam, pred tem pa jim zveže roke, da ne smejo ničesar prepovedati, da semen ni treba označevati in – sprevrženo – celo s tem, da pridelovalcu semen ne bo treba razkriti kaj je pri semenih spremenjeno (to bi naj bila njegova poslovna skrivnost). Jasno, da bodo korporacije semena z NGT (nove genomske tehnike) patentirale, kar bo vplivalo na skokovito rast cen semen in posledično cene hrane za Evropejce.
Da korporacije sanjajo o takšni zakonodaji, pisani na njihovo kožo, ni nič novega. Kot tudi, da angažirajo svoje najbolje plačane lobiste, ki dobesedno narekujejo takšne uredbe. Njihova pravica sicer je, da predlagajo, naša pa, da zavrnemo. Zato mora za njihove namere in predlagane uredbe izvedeti širša javnost. Če bodo uredbe namreč sprejete tako, kot si želijo predlagatelji, poti nazaj več ne bo.
Osem držav že zavrnilo predlog uredbe
Dobra novica je, da je 8 držav, ki predstavljajo več kot 35% prebivalstva EU, predlog uredbe o genomskih tehnikah zavrnilo.
Zahvala za to, da predlog (še) ni dobil kvalificirane večine, gre predvsem Poljski, ki ima zaradi števila prebivalcev pomemben glas. Poljske predstavnike najbolj skrbi patentiranje semen. Dokler to ne bo definirano, ne mislijo podpreti osnutkov. Belgijsko predsedstvo na vse načine želi te zakonodajne predloge pripeljati do konca pred volitvami za evropski parlament, ker se zavedajo, da nasprotovanje javnosti raste in da bomo nove predstavnike v Bruslju izbirali tudi glede na to, kako se bodo opredelili do teh uredb. Zato je pomembno da storimo vse kar lahko, pri ozaveščanju javnosti in odločevalcev.
In zakaj bi nas takšna zakonodaja morala še posebej zanimati?
Boste na vrtu gojili gensko spremenjene rastline?
Predno izrečete odločni NE, preberite nadaljevanje. Semen slovenskih avtohtonih sort, kot solate Dalmatinska ledenka, Ljubljansko rumeno korenje, visok Jeruzalemski fižol, Ptujski maslenec, Solkanski radič, Varaždinsko zelje, Ptujska rdeča čebula in drugih mogoče kmalu več ne bo na trgu, ker jih bodo izrinile patentirane različice semen.
Četudi bi se nove generacije »genomsko spremenjenih semen« izkazale kot varne, bodo še vedno pomenile veliko nevarnost za suverenost in prehransko varnost. V trenutku, ko bodo spremenjena semena dovoljena, bodo lahko korporacije zanje zahtevale tudi patentno zaščito.
Bodo stare sorte izginile?
Ker nam te iste korporacije zdaj še zagotavljajo naša tradicionalna semena (ki jih smemo razmnoževati in izmenjevati), lahko pričakujemo, da bodo začele s trga umikati vse sorte, za katere bodo imele na voljo dobičkonosnejšo patentirano različico.
Patentiranih semen pa ne bo nihče smel ohranjati, razmnoževati ali izmenjevati. Še več, praksa multinacionalk je, da kmete, katerim so same kontaminirale polja in so se njihova domača semena skrižala z njihovimi, tožijo za zlorabo patenta.
Skratka, izjeme, ki malim kmetom in vrtičkarjem omogočajo več svobode za izmenjavo, bodo po spremembi ponudbe v praksi lahko uporabljali le še tisti, ki znajo semeniti in ohranjati tradicionalne rastline. Če ste vrtičkar, ki semena in sadike kupujete, boste verjetno že kmalu na svoj vrt in krožnike kar sami vnašali nova netestirana in neoznačena genomsko obdelana semana. Gre za zelo pomembno temo, ki utegne močno poseči v naše zdravje, varnost in okolje.«
Sanja Lončar
Foto: Fanči Moljk
