Sonce je vir življenja. Pa tudi vir težav, povezanih s poškodbami naše kože. Posledicam prekomernega sončenja se lahko izognemo, če se pred soncem dobro zaščitimo. Kako izbrati najustreznejši izdelek za zaščito pred soncem?
Telesu koža ne nudi le mehanske zaščite, temveč ga varuje tudi pred vplivom ultravijoličnih (UV) žarkov. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, temveč je odgovor kože na poškodbo. UVB žarki so tisti, ki povzročijo zagorelo polt ali opekline. UVA žarki prodrejo globlje v kožo in so glavni krivec pospešenega staranja (npr. kožne gube, sončne pege) ali pa celo vodijo v nastanek kožnega raka.
Moč UV žarkov se lahko močno razlikuje glede na našo lokacijo. Če je vaša polt po naravi zelo temna, vam ob krajšem zadrževanju na soncu zadostuje že nižja zaščita pred soncem.
Za vrednotenje učinkovitosti sredstev za zaščito pred soncem se uporablja zaščitni faktor (ZF, angl. SPF, Sun Protection Factor). Zaščitni faktor nam pove, koliko UV sevanja je potrebnega, da pride do poškodbe nezaščitene kože. Maksimalni čas izpostavljanja soncu, preden nastopijo opekline, lahko okvirno izračunate po formuli:
zaščitni faktor x lastna zaščita kože = maksimalni čas izpostavljanja soncu
(Primer: za 150 minut na soncu potrebuje človek s srednjim tenom (10 minutni čas naravne zaščite kože) najmanj zaščitni faktor 15 (150 minut deljeno z 10 minutami = ZF 15))
Glede na zaščitni faktor poznamo izdelke z različno stopnjo zaščite: nizka zaščita (SPF 6-10), srednja zaščita (SPF 15-25), visoka zaščita (SPF 30-50) in zelo visoka zaščita (SPF 50+). 100-odstotne zaščite pred UV žarki ni, kljub temu pa že z SPF 15 dosežemo vsaj okoli 93-odstotno zaščito pred sončnimi žarki.
Pripravki za zaščito pred soncem vsebujejo kemijske (organske) filtre, ki absorbirajo ultravijolično sevanje (npr. Mexoryl, Tinosorb, cinamati,…), ali mineralne (anorganske) snovi, ki sevanje odbijajo (npr. titanov dioksid). Pripravki služijo le kot dodatna zaščita na delih telesa, ki jih ne moremo zaščititi z obleko, in niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu.
Za zaščito soncu izpostavljenih delov telesa se priporočajo pripravki, ki zaščitijo pred UVB in UVA sevanjem in imajo sončni zaščitni faktor 30 ali več. Pripravke v zadostni količini nanesite vsaj 30 minut pred izpostavitvijo soncu. Pri tem upoštevajte pravilo dveh prstov (vsak del telesa, izpostavljen soncu, namažite s kremo, ki si jo nanesete na cel kazalec in sredinec). Ponovno jih nanesemo na vsaki dve uri, vselej po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože.
Otroška koža je še posebej občutljiva, zato so primernejši izdelki z mineralnimi zaščitnimi filtri z visoko ali zelo visoko zaščito. Otroci, mlajši od 6 mesecev, naj ne bi uporabljali sončne kreme, saj je njihova koža bolj občutljiva na kemične sestavine v kremi. Senca in ustrezna zaščitna oblačila so najboljša zaščita zanje.
Pomembna je tudi izbira podlage izdelka glede na vaš tip kože (v obliki krem, gelov, losjonov, pršil ali stikov). Tako so npr. za mastno kožo bolj primerne vlažilne podlage in geli, ki ne mastijo kože. Za kožo, ki je še posebno občutljiva in nagnjena k pojavu alergij, naj izdelki ne vsebujejo emulgatorjev, dišav, barvil in konzervansov. Tovrstni izdelki so primerni tudi pri atopijskem dermatitisu.
Na voljo so tudi izdelki, namenjeni posebej za zaščito obraza in ustnic. Čeprav je porjavelost povezana s škodljivimi posledicami na koži, lahko porjavelost pridobimo tudi na neškodljiv način. Tablete oziroma kreme lahko vsebujejo snovi za rjavo obarvanost kože, ki je začasna zaradi vsakodnevnega naravnega procesa luščenja kože.
O najbolj primerni obliki zaščite vam bomo z veseljem svetovali v lekarni.
Splošna priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki UV sevanja so objavljena na spletni strani NIJZ.
Marko Jurič, mag.farm.
Lekarna Pušnik
PR objava
