Knjiga uči, odpira obzorja, buri domišljijo, odpira svetove in bliža daljave. V njej ni samo še ena zgodba. V knjigi je za nekoga cel svet. Je vibracija, ki se dotika srca in uma bralcev. Zato so ljudje že zdavnaj čutili potrebo, da so svoje notranje domišljijske svetove zapisali in del sebe širili naprej.

Bralci posegamo po knjigah, ker imajo neverjetno moč. Ker nas posrkajo v zgodbo, v sporočilo. Zato pravijo, da ima knjiga moč meča. Zato so jih in jih še sežigajo.

Foto Aaron Burden na Unsplash

Kot starši se na vse pretege otroku trudimo približati knjigo. Večini staršev je pomembno, da otrok postane bralec. Zato jim že v prvih letih življenja potisnemo potiskane knjižice v  male ročice in njihova srčeca povezujemo s sliko in tekstom v slikanicah.

V šoli Bralna značka, ki otroke (in starše) po Sloveniji motivira k branju, postane malce bolj obvezujoča. Ko otrok noče brati, se zaskrbljeno sprašujemo, kje smo ga kot starši polomili.

. . .

Tudi Margaret Thatcher je v šoli, tako kot mi, imela obvezno branje. Nekatere knjige so bile dolgočasne, druge vznemirljive, ene pa nenavadne.

Njenega očeta (s komaj srednješolsko izobrazbo) so knjige vedno zanimale. Želel je razpravljati o tem, kaj hči bere. Vztrajal je, da skupaj bereta in sta to pogosto počela.

Ko je ugotovil, kaj bere, ji je priporočil še kaj dodatnega v povezavi s tem. Ko je v branju zaznal vrzeli, jo je peljal v knjižnico, da jih zapolni. Navajal jo je na branje klasičnih del. Prijavil se je na politične revije in glasila, ter jih delil z njo.

. . .

Tako se to dela, če se sprašujete, kako vzgojiti bralca. Ni dovolj, da jim beremo, ko so majhni. Niti ne, da jih vpišemo v dobro šolo ali, da vztrajamo pri domačih nalogah.

Moramo biti vključeni. Branje mora postati družinska zadeva. Da jim omogočimo, da gradijo na naših izkušnjah – vseh idejah in knjigah, ki smo jim odkrili.

Bralca vzgajamo tako, da smo sami bralci. Ter dobri vodniki in spremljevalci pri branju. Ta proces traja vse življenje. Za branje se moramo začeti zanimati zgodaj. In ne odnehati.

Nagrada? Čudovita in bogata trajna vez z vašimi otroki, vnuki, …

V knjigi ni samo zgodba. V knjigi je cel svet, vaš svet.
(povzeto po Ryanu Holidayu)

Barbara Vodeb

 

Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.

Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coachinga za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.

Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.

Kontakt: Barbara Vodeb