Jože Sevljak je 19. novembra je Jože Sevljak napolnil častitljivih 80 let. Knjižnica Litija je jubilanta 22. novembra počastila s posebno prireditvijo. Sevljak je močno povezan tudi z ožjim Zasavjem.
Jože Sevljak se je rodil na Klancu nad Vačami, osnovno šolo je obiskoval na Vačah, nižjo gimnazijo v Litiji, po učiteljišču in pedagoški akademiji je 1973 diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz pedagogike. Zdaj živi z družino v Litiji.
Midva sva veliko sodelovala na skupnih literarnih nastopih, saj je član literarne skupine Dediči (Franci Lakovič, Nande Razboršek, Franc Kopitar, Radovan Palčič, Jože Sevljak, Vlado Garantini). Od vseh članov je bil Jože najbolj vsestranski: izdal je 13 pesniških zbirk za odrasle in mladino, objavljal je v periodičnem tisku (Pionir, Ljudska pravica, Mlada pota, Srečno, Galeb, Kmečki glas, Rast), večkrat v Literarnem nokturnu, na ETV je prebiral pravljice in zgodbe za otroke. Bil je gledališčnik, radijski voditelj, pisec številnih scenarijev za proslave, s svojim barvitim baritonom je bil odličen recitator. Mnoge njegove pesmi so uglasbene. Poleg pesniških zbirk je izdal številna prozna dela od povesti , romanov, pravljic, zgodb za odrasle in mladino.
Jože je v svojih stvaritvah zaljubljen v svoje kmečko okolje Vač, Slivne, Klanca, pretresljivo opisuje ljudi, skromne, garaške, kako se prebijajo skozi življenje. Posega pa tudi v širše litijsko i državno področje. Bolijo ga krivice, ki jih počnejo novi povzpetniki.
Jože je bil nekaj časa tudi šolnik. Učil je v Podkumu, Zagorju ob Savi, ravnateljeval v OŠ Šmartno, bil je pedagoški svetovalec RS in dolgoletni direktor Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija.
Seveda pa je daleč najpomembnejše njegovo literarno ustvarjanje, z njim si je postavil dostojen spomenik. Za svoje literarno ustvarjanje je prejel številne nagrade in priznanja, je pa tudi edini od Dedičev član Društva slovenskih pisateljev. Ob visokem življenjskem jubileju mu želim še veliko zdravih in ustvarjalni let.
Dajem v branje njegovo pesem iz zbirke Dedičev (Razvejeno deblo).
Vlado Garantini
Jože Sevljak
Vem za kraj
Vem za kraj,
kjer so posejane bele skale,
vem za kraj,
kjer se drobijo pisani kamenčki
ptičjih glasov,
kadar mogočno zagori
zeleni kres.
Vem za kraj,
kjer so ljudje mehki
in topli.
Vem za kraj,
nosim ga v sebi,
globoko v sebi.
Foto: ETV
