V juliju poteka globalni izziv Plastic Free July (julij brez plastike), marsikdo se v zadnjem času odloči za mesec brez zapravljanja, mesec veganskega prehranjevanja, 100 dni počepov … Kaj Zasavskih pet meni o tovrstnih izzivih? Menijo, da je to dober način spreminjanja naših navad? Bi se, oziroma so se že lotili kakšnega izziva?

Matej Draksler, soustanovitelj Zavoda Stik, Zagorje

Odgovora nismo prejeli.

 

 

 


Timotej Funkel, predsednik KS Dol in predsednik GZ Hrastnik

Izzivi so vedno dobrodošli, vendar bi se nekaterih morali držati še naprej, ne pa odnehati po mesecu dni. Tukaj mislim predvsem na izzive in naloge, ki si jih zadamo pri ravnanju s telesom in okoljem. V preteklosti sem poskusil z več izzivi. Nekateri so me vzpodbudili za naprej, pri drugihpa mi žal ni uspelo. Vsakemu priporočam, da se oprime tistega izziva, ki mu bo lahko kos. Plastic Free July pa naj se kar raztegne v nedogled.


Božidar Kovačec, častni občan Občine Trbovlje

Menim, da je vprašanje plastične embalaže, ki najbolj onesnažuje naš planet ali naše okolje, prišlo v naš vsakdanjik z veliko zamudo. Res je, da so opozarjanja na bližajočo se katastrofo že kar nekaj časa prisotna, vendar dejanskega pristopa k tej temi ni bilo. V zadnjem času se na posameznih področjih stvari vendarle premikajo na bolje. Tu mislim predvsem na ozaveščanje potrošnikov, seveda pa bi morali predvsem proizvajalci tovrstne embalaže in izdelkov narediti odločilen korak. Vse dokler nam bodo na najrazličnejše načine nudili proizvode s to embalažo, zraven pa ponujali še plastične izdelke za zelo nizko ceno, bo za nas, potrošnike, kar težko.

Če pomislim na moja zgodnja otroška leta, plastične embalaže sploh nismo poznali, zato bi bilo od nas zelo odgovorno do prihajajočih generacij, da se tudi njim ne bi bilo potrebno srečevati s tovrstnimi problemi.

Na preostala vprašanja pa odgovarjam takole: nisem privrženec kratkotrajnih in intenzivnih izzivov. Raje to počnem, če se le da, enakomerno skozi daljša obdobja. Seveda pa čestitam vsem, ki so jim zgornje navade blizu, in menim, da so tudi koristne.


Urša Poznič Goršek, direktorica Katapulta, Zagorje

Menim, da so vsi tovrstni izzivi boljši, kot da ne storimo ničesar, čeprav je bolj učinkovito, da navade, predvsem te z ekološko noto,  postanejo naš vsakdan. Osebno si ne dajem posebnih izzivov, ki bi bili kratkotrajni, ampak poskušam na vsakem koraku paziti, da proizvajam čim manj odpadkov. Spomnim se še navad, ki jih je imela naša družba v mojem otroštvu, ko smo imeli vsi pletene nakupovalne košare in, ko smo vstopili v trgovino, smo najprej odložili stekleno embalažo, ki smo jo prinesli v oranžni plastični košari, posebej narejeni za nošenje steklenic. Ob sadju in zelenjavi so bile na voljo papirnate vrečke, pa to sploh ni tako dolgo nazaj. Potrošniška družba nas je v današnje stanje odnesla tako hitro, da se sploh ne spomnim, kdaj smo vse te navade opustili in prešli na slabše za nas in naš planet. V zadnjih letih gredo stvari na bolje. Otroke doma in v šolah učimo, kaj lahko storijo za ohranitev planeta, ločujemo odpadke, ukinjamo plastične vrečke itd. in samo upamo lahko, da nismo prepozni.


Slavko Stošicki, ustanovitelj družbe Samps, Trbovlje (zdaj Bled)

V življenju se soočamo s številnimi razvadami. Te so lahko povsem nedolžne, vendar lahko povzročijo pri ljudeh zasvojenost. Pri tem imam v mislih, da je vsako dejanje, ki se ciklično pojavlja in se mu ne moremo upreti, določena oblika zasvojenosti. Vsaka zasvojenost pa pomeni posledice za telo, ljudi in okolje. Nedolžno pitje kave postane zasvojenost že tedaj, ko se nekaj zaporednih dni ne moremo odreči skodelici.

Za spreminjanje odvisnosti od osebnih navad je potrebna močna osebna nota. Pri tem gre za zavedno odrekanje razvadi, ki je lahko sedenje pred računalnikom, pitje kave, piva, prekomerno uživanje sladic, želja po nakupovanju, igrah na srečo, itd.

Pri spreminjanju navad, kjer smo del skupine ljudi ali občanov, pa gre za odrekanje ugodja. To lahko pomeni spremembe pri nakupovanju in uporabi plastike, recikliranje odpadnih surovin, kompostiranje, varčevanje z energijo, itd.

Osebno sem naklonjen izzivom za spreminjanje navad. Vendar odrekanje razvadi ne pomeni le nekajdnevne spremembe, za resnično osebno spremembo je potreben vsaj mesec dni. Za situacije, kjer smo del skupnosti, pa so spremembe odvisne od oblik sankcioniranja.

Osebno sem že sprejemal odločitve spreminjanja navad. Kot izziv sem si zadal, da bom zmanjšal povprečno hitrost vožnje z avtom, da varčujem z elektriko, da spoštujem in uresničujem odločitev »zero waste« (nič odpadkov, op. a.) v občini Bled, da nekatere biološke odpadke recikliram v kompostnikih, da ne pijem več mleka, itd.