Kaj se dogaja z Lafarge cementom v Trbovljah?
Lafarge se je združil s švicarsko družba Holcim, ki drugače gleda na lokalno problematiko, proizvodnjo v Trbovljah pa zaustavlja tudi zaradi tržnih pogojev. Kar je škoda. Trboveljska cementarna je ena najbolj opremljenih v Evropi.

Koliko je še zaposlenih?

Trenutno jih je dvajset. V Trbovljah bo namreč ostal prodajni oddelek, ki bo oskrboval trg z izdelki iz puljske cementarne in avstrijske Retznei.

Tudi vi še sodelujete z njimi?

Podjetje, ki se zdaj imenuje Lafarge Holcim in je sedež iz Pariza preselil v Zurich, me je prosilo za pomoč pri uvajanju informacijskega sistema SAP, ki ga uporablja Holcim in se mu morajo v Trbovljah prilagoditi. Prav tako tudi v Apnencu Zidani Most, kjer seveda še polno obratujejo.

Ali bo Lafarge Holcim zaradi zadeve z okoljskim dovoljenjem tožil državo?

Mislim, da. Nisem prepričan, a vendarle … Švicarji so zelo striktni. Pri njih so stvari bele in črne, nikoli sive. Tudi glede branja zakonov.

Ali s Francozi ni bilo tako?

Francozi so drugačni. Če povem primer: ko smo v Trbovljah uvajali informacijsko tehnologijo ali kakšne standarde in smo naleteli na težavo, smo se z njimi usedli in se o stvareh pogovarjali. Vzeli so si čas za debatiranje in vedno našli neko vmesno rešitev. Pri Švicarjih pa tega ni. Oni povejo, kaj je treba storiti in kako ter od tega ne odstopajo.

Ko že ravno omenjate lastnike in njihove značilnosti. Kako pa je z Arabci? Ti so namreč lastniki družbe Radeče papir nova?

Arabci so pa spet nekaj drugega. Naš lastnik je Emkaan sklad iz Luksemburga, ki je v lasti Emkaan sklada iz Kuvajta, ta pa je v lasti družine, ki naj bi bila v sorodu s kraljevo. Po zakonu ti ljudje ne smejo delati, zato se ukvarjajo s finančnimi skladi. Med drugim investirajo v gospodarstvo, poceni kupijo, ko pa se jim investicija povrne in se stanje stabilizira, družbo z dobičkom prodajo.

So del vodstvene ekipe v podjetju?

Ne, ravno v tem je razlika. Njih kot finančni sklad ne zanima, kaj in kako mi delamo, zanima jih samo naš finančni rezultat. V tem smislu je vse znanje v podjetju naše, sami optimiziramo poslovanje, proizvodnjo, pridobivamo nove trge … Niso naš strateški partner.

Podjetje Radeče papir je šlo vmes v stečaj. Vi ste zdaj eden od treh novih direktorjev v podjetju?

Smo nova ekipa, ki podjetje postavlja nazaj na noge. Vsak pokriva svoje področje, jaz predvsem finančnega, vendar pa sodelujemo in se dopolnjujemo.

So lastniki zadovoljni, izvajajo nad vami kakšen pritisk?

Zaenkrat ne. Imajo upravljavca sklada, ki tu in tam pride v Radeče. Ne vem, če se je katero podjetje tako hitro pobralo, kot so se Radeče papir. Ko so zaposleni ostali brez dela, se je brezposelnost v Radečah povečala na 20-odstotno, z njihovo ponovno zaposlitvijo pa padla na 11-odstotno. Zanimivo se mi zdi tudi to, kako Radeče kot občina in kraj dihajo s to firmo.

Za razliko od Zasavja?

Ne morem reči, da je v Zasavju slabo, ampak v regiji pogrešam nek dogovor, skupne cilje. Zdaj, ko delam v Posavju, vidim, kako se to da. Saj so tudi v Posavju različne politične struje, ampak kljub temu se ljudje znajo dogovoriti in stopiti skupaj, ko gre za dobro regije. Bil sem prijetno presenečen nad urejenostjo Radeč, z ljudmi imam same pozitivne izkušnje, še najbolj pa me je presenetilo, ko je prišel k meni direktor tamkajšnje razvojne agencije in vprašal, kaj lahko stori za nas. Oni se zavedajo, da delajo za gospodarstvo, za dobrobit regije. Upam, da bo z novoustanovljeno regijsko agencijo tudi v Zasavju tako.

Nad Zasavjem ne boste obupali. Ste predsednik komisije za inovacije in teh tudi letos ni malo prijavljenih?

Skupaj jih je 22, od tega šest iz negospodarstva, iz delavskega doma in šolstva. Kar je edino pravilno. Šolstvo je gonilna sila gospodarstva. Zelo sem zadovoljen s to širino. Poleg tega ostaja število prijavljenih inovacij enako ne glede na to, da gospodarske družbe, sploh večje, ugašajo. Zadovoljen pa sem tudi s kakovostjo priprave. Včasih je bila inovacija opisana na enem listu, zdaj smo to dvignili na višji nivo.

Zasavje je prvo začelo z razpisom za inovacije?

Ledino na tem področju je oral magister Andrej Pušnik, od katerega sem prevzel vodenje. Že štiri leta nadaljujem njegovo delo, poskušam pa ocenjevanju dodati tudi subjektivno noto. To sicer zahteva nekaj dodatnega dela, a je prav, da se o inovacijah z ocenjevalci tudi pogovorimo in poleg številčnega tudi na tak način ocenimo vrednost vsake posebej.

Boste zdaj, ko delate v Radečah, tudi tam spodbujali inovativnost?

Vsekakor. Letos bo tudi Radeče papir nova sodeloval na razpisu za inovacije, ki ga pripravlja tamkajšnja gospodarska zbornica.

Kje pa sicer vidite glavne razvojne izzive Zasavja?

Predvsem v tem, da bi politika morala podpirati gospodarstvo. V Zasavju kljub številnim praznim tovarniškim prostorom, delujoča podjetja ne morejo pridobiti prostorov. V zasavskem razvojnem načrtu pa manjkajo delovna mesta, ampak ne za visoko izobražen kader, temveč za tiste, ki možnosti izobraževanja niso imeli, a jih je največ brez dela. Mogoče bo nova razvojna agencija postala tudi nova gonilna sila. Bomo videli.

Tatjana Polanc Kolander

(Intervju je objavljen tudi v aprilski izdaji Zasavskega tednika)