V ponedeljek, 8. februarja, Kulturni center Delavski dom Zagorje ponuja slikarski publiki na ogled virtualno razstavo umetniških slik Leopolda Hočevarja Hočija. Ogled razstave bodo združili z izborom recitacij, ki so bile premierno izdane v Monografiji Nande Razboršek avtorja Romana Rozine. Ob 60-letnici Delavskega doma sta monografijo izdala Občina Zagorje ob Savi in Delavski dom Zagorje.
Slikar umetnosti posebnega
Leopold Hočevar Hoči je največ ustvarjal v olju in akvarelu. Je slikar, katerega dela so v slovenski umetnostni zgodovini zapisana kot umetnost posebnega. S svojim pristopom do industrijske krajine je prižgal luč drugačnemu gledanju nanjo. Gledalec lahko občuduje posebno lepoto industrijskega krajinskega ambienta in se hkrati zaveda, da je umetnik čutil nasilje človeka nad naravo. Postavil se je na stran nedolžnega, njegovo srce je bilo za naravo. V njegovih delih je pogosto čutiti žalostne odtenke človeške duše. Hočevar je kot umetnik slogovno in vsebinsko prepoznaven. Ustvarjal je v Revirjih, njegova ustvarjalnost je zapustila Zasavju neprecenljivo umetniško zapuščino.
Vedute zasavskih dolin
Hočevarjev najpogostejši motiv in hkrati ustvarjalni vrh so bile vedute zasavskih dolin s prepoznavnimi industrijskimi objekti. V neštetih variacijah industrijske krajine je poenostavljal slikarske kompozicije, v katerih je združeval nasprotja med naravo in tehnološkimi kolosi.
Umetniška širina
Hoči je ustvarjal v krajih, ki so precej odmaknjeni od osvetljenih kulturnih prestolnic. Njegovega umetniške širine to ni oviralo. Je umetnik sodobnosti, tisti, ki je znal opozoriti na krut odnos do narave takrat, ko se večini niti sanjalo ni, da se je zanjo (naravo) vredno boriti. Morda je bil tudi zaradi tega včasih nerazumljen in pri oblasti (kulturni, politični in upravni) nepriljubljen. Njegova likovna in človeška zapuščina je izjemno bogata. Kot slikar je predstavljal Zasavje v žlahtno njegovi podobi na več kot petdesetih razstavah v Sloveniji, takratni Jugoslaviji in tujini. Njegova dela so shranjena v številnih slovenskih likovnih zbirkah.
Savus
Foto: arhiv Savus
