Glavobol je bolečina, ki jo zaznavamo v območju glave, večinoma pa ni posledica drugih bolezni. Je med najpogostejšimi težavami v ambulantnem zdravljenju. 90 odstotkov primarnih glavobolov je tenzijskega tipa in migren. Ti so večinoma nenevarni, vendar močno vplivajo na kvaliteto življenja.
Tenzijski glavobol je najpogostejši tip glavobola. Zanj je značilna blaga do zmerna, neutripajoča bolečina na obeh straneh glave, ki se lahko širi tudi nižje na čeljust in vrat. Večina bolnikov lahko ostane aktivnih in opravljajo svoje obveznosti ne da bi se glavobol poslabšal. Najpogostejši vzroki za nastanek so stres, nespečnost in čezmerno uživanje kofeina. Tenzijski glavoboli so ponavadi daljši od 30 minut, trajajo pa lahko tudi do 7 dni.
Za lajšanje tenzijskega glavobola je v večini primerov dovolj uporaba protibolečinskega zdravila, ki ga lahko dobite v lekarni brez recepta, ki vsebuje paracetamol, ibuprofen, naproksen, acetilsalicilno kislino ali s kombinacijo teh zdravilnih učinkovin. Priporočeno je izvajanje lažje telesne dejavnosti ali sprostitvenih aktivnosti. Če je vzrok glavobolov nespečnost, je priporočljivo urediti spalne navade.
Drugi najpogostejši tip glavobola in glavobol, ki ga zdravniki največkrat zdravijo, je migrena. Zanj je značilen intenzivni glavobol, ki je večinoma enostranski. Značilna je zmerna do huda kljuvajoča bolečina, ki se poslabša, če se bolnik premika, zato so pri migreni normalne aktivnosti onemogočene. Migreno lahko spremljajo še slabost, bruhanje in povečana občutljivost za svetlobo ter zvok, zato številnim bolnikom pomaga počivanje v temnem in tihem prostoru. Manjši delež ljudi ima tudi avro. Zanjo so značilne težave z vidom oziroma slepe pege ali bliskajoča svetloba, mravljinčenje v rokah in obrazu, vrtoglavica in motnje govora. Migreno najpogosteje sprožijo stres, hormonske spremembe, težave s spanjem, uživanje alkohola, določena hrana (sir, čokolada, oreščki), cigaretni dim in močna ali bliskajoča se svetloba.
Za uspešno zdravljenje migrene, je poleg zdravljenja z zdravili pomembno spremeniti življenjski slog, prilagoditi prehranjevalne navade in predvsem zmanjšati stres. Priporočamo vodenje dnevnika migrenskih napadov, da lahko ugotovimo, kaj sproži migrenski napad. Za uspešno zdravljenje je potreben čas. Težje primere se zdravi z zdravili, ki jih imenujemo antimigreniki in so dosegljivi le na zdravniški recept.
Kadar bolnik jemlje zdravila za lajšanje glavobola vsak dan ali skoraj vsak dan, se lahko pojavi glavobol tudi zaradi jemanja zdravil.
Če glavobol nastopi nenadoma in se bolečina hitro povečuje, če glavobol spremljajo povišana telesna temperatura, otrdelost vratu, krči, zmedenost, oslabelost, otrplost, težave z vidom ali izguba zavesti, pa tudi, če se glavobol pojavi nenadoma po naporni vadbi ali manjši poškodbi, poiščite zdravniško pomoč.
Rebeka Povše, mag. farm.
Zasavske lekarne Trbovlje
