Danes objavljamo pesem Gasilsko srce. Poslala nam jo je Damjana Mihelčič in v spremnem dopisu napisala: »Pozdravljeni, ob vseh težkih zgodbah ljudi, ki jim je ujma odnesla vse, so ponovno v ospredju gasilska srčnost, junaštvo in predanost, tako da mi ne da miru ena od mojih – ne več svežih – pesmi, ki sem jo sicer ob neki priložnosti posvetila domačim gasilcem, vendar se mi zdi, da bi si jo zaslužili vsi, ki so ponovno pokazali, da vedno vedo odgovor na vprašanje: »Zakaj?« Če vam pride prav za objavo, sicer pa nič hudega (jaz samo moram dati naprej … :)«
Gasilsko srce
Gasilci.
Najprej pomislimo nanje,
ko nesreča nam preti.
Z njimi bolečina manjše,
a sreča večje
razsežnosti dobi.
Vedno se v množini jih omenja,
saj res so skupnost brez primere,
a preredko je vprašanje,
kdo so sploh gasilstva tvorci,
kdo so tisti glavni borci,
ki so vedno nam na voljo.
Preredko vprašamo se
kdo je ta, ki nista mar mu
rasa ali vera,
kdo ta je,
ki za neznance srce odpira,
zanje zdravje tvega in življenje,
ki strahove vse prezre,
ko preprečuje,
da nekomu življenje
se povsem podre.
Premalo jih je,
pa naj bo to eden izmed njih:
poklon vsem
v množici skritim posameznikom,
vsakemu od njih,
ki nikdar ne vpraša se »zakaj«,
saj odgovor vedno ve:
Zato.
Ker gasilec ni »le človek«.
Gasilec je SRCE.
Damjana Mihelčič
Foto: arhiv Savus
