Pred svojimi otroki smo radi videti popolni. Predvsem v prvih letih njihovega življenja, ko so prepričani, da smo nezmotljivi. In mi se pogosto trudimo, da jih pri tem ne razočaramo.
Občutek, da smo za lastne otroke popolni, nam daje krila… Ker pa vemo, da nismo, se – kadar jih pustimo na cedilu – počutimo krive in nesposobne, čeprav oni tega mogoče niti ne zaznajo.
Ta občutek nezadostnosti je lahko izjemno močan. Tako močan, da to najraje skrijemo, se zlažemo in obnašamo kot hinavci.
Ampak nihče ni popoln. Ne jaz, ne vi, nihče. Vsi smo zapleteni. In tega vam ni treba skrivati. Ni se vam treba počutiti krive. Sploh pa vam to ne preprečuje, da ste lahko pri opravljanju dela, hobija, športa, ali zgolj gospodinjskega opravila odlični.
To, da želimo biti pred svojimi otroki junaki, zna biti pretežak nahrbtnik za celo življenje. Še posebej, ker vam “junaštvo” pomeni nekaj drugega kot vašemu otroku. Sporočilo popolnosti, ki ga na tak način predajamo naprej, pa je lahko za vašega otroka večje breme, kakor darilo.
Otrok se mora soočiti z vsemi ‘našimi barvami’, da bo pridobil pisane izkušnje o odnosih in življenju. To trdnost in integriteto ter zaupanje, da ni slabih stvari v življenju, ampak so zgolj takšne in drugačne.
Pomembno je, kakšen odnos imamo do njih. In pri tem smo starši lahko heroji. Ko srčno priznamo, da česa ne znamo, da marsikdaj ne zmoremo in da je to čisto okej.
(Povzeto po Ryanu Holidayu)
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coaching za starše. S svojim znanjem in bogatim izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
