četrtek, 6 februarja, 2025

Iz te kategorije

Fosili Zasavja

Nekoč je veljalo, da je sedanjost ključ za razumevanje preteklosti, vendar danes v geologiji povsem enakovredno velja tudi druga paradigma, ki uči, da je preteklost (v številnih primerih) ključ za razumevanje sedanjosti (pa tudi za predvidevanje prihodnosti).

15 milijonov let stare miocenske plasti v opuščenem kamnolomu Plesko pri Trbovljah.

Ob tem zapisu o knjigi Fosili Slovenije s pomenljivim podnaslovom »Pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti«, ki je ob 75 letnici izšla pri Geološkem zavodu Slovenije, se velja zamisliti. Avtorja, zakonca, slovenska geologa in paleontologa dr. Bogdan Jurkovšek in dr. Tea Kolar-Jurkovšek bralcu s pomočjo fosilov predstavita dogajanje na Zemlji v geološki preteklosti in razvojne poti živega sveta vse do današnjih dni. V knjigi je na 33 tablah prikazan izbor fosilov, najdenih na Slovenskem, ki so pomembni za razumevanje geološkega časa in okolja, v katerem so nastajale kamnine Slovenije. Predstavljeni so pretežno veliki fosili, torej tisti, ki so vidni že s prostim očesom brez optičnih ali elektronskih pomagal.

Zob morskega psa in kamena jedra školjk na kosu 15 milijonov let starega apnenca iz kamnoloma Plesko.

Med fosili so v knjigi močno zastopani tudi fosili iz Zasavja. Že od 19. stoletja dalje so bile premogovne plasti v revirjih deležne posebne pozornosti rudarjev in geologov, saj so v njih pogosto našli fosile različnih vretenčarjev, od rib in želv do močvirskih svinj in drugih živali izpred več kot 30 milijonov let. Plasti laporovca nad premogom so bile ponekod vse polne pooglenelih listov, storžev, semen in drugih lepo ohranjenih rastlinskih ostankov. V mlajših, okoli 15 milijonov let starih apnencih in laporovcih, ki so jih izkopavali za industrijo cementa, prevladujejo fosili morskih školjk in polžev, najdejo pa se tudi fosili vretenčarjev, kot so zobje morskih psov in kitova vretenca.

V knjigi je izpostavljeno tudi vprašanje, kaj se v prihodnosti obeta naši vrsti, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami. Vse bolj je jasno, da smo postali v izjemno kratkem času pomembna geološka sila sedanjosti, ki kljub navidezni nepremagljivosti s svojim početjem skrajšujemo čas, ki nam je kot vretenčarski vrsti še na razpolago.

Rekonstrukcija življenjskega okolja v poznem pleistocenu z značilnimi prebivalci, ki so znani tudi iz slovenskih najdišč, kot so mamut, jamski medved in los (Barbara Jurkovšek, 2020 – akril na platno).

Čeprav knjiga temelji na znanstvenih dognanjih številnih slovenskih in tujih geologov, je napisana na način, ki je ob številnih risbah, slikovnih prilogah in umetniških rekonstrukcijah nekdanjega življenjskega okolja razumljiva širokemu krogu bralcev. Zato bo gotovo navdušila tako ljubitelje naravoslovja kot profesionalne geologe, ki jim prinaša tudi celovit pregled strokovne literature o fosilih, ki so bili najdeni v Sloveniji.

Knjiga je poleg strokovnih in jezikovnih kvalitet grafično vrhunsko oblikovana. Zato bo na polici vsakega ljubitelja narave predstavljala dragoceno pridobitev in je redek primer uspešnega družinskega projekta, saj je avtorica ilustracij paleookolij njuna hčerka, akademska slikarka Barbara Jurkovšek.

dr. Ladislav Placer

Foto: iz knjige Fosili Slovenije

Slika 1. Pooglenela vejica golosemenke z dvema storžkoma, najdena v 30 milijonov let starih plasteh nad premogom pri Hrastniku.

Slika 2. Fosilno ptičje pero iz krovnega laporovca nad premogom pri Hrastniku.

Slika 3. Zob morskega psa in kamena jedra školjk na kosu 15 milijonov let starega apnenca iz kamnoloma Plesko.

Slika 4. 15 milijonov let stare miocenske plasti v opuščenem kamnolomu Plesko pri Trbovljah.

Slika 5. Kameno jedro školjke iz miocenskih plasti kamnoloma Plesko pri Trbovljah.

Slika 6. Rekonstrukcija življenjskega okolja v poznem pleistocenu z značilnimi prebivalci, ki so znani tudi iz slovenskih najdišč, kot so mamut, jamski medved in los (Barbara Jurkovšek, 2020 – akril na platno).


 

Previous article
Next article

Isti avtor