V torek, 14. maja, so Knjižnico Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi napolnili obiskovalci do zadnjega kotička. Pritegnil jih je pater dr. Karel Gržan, ki je napovedal temo Smeh, ki osvobaja. Z njim se je pogovarjala Staša Lepej.

Sočuten duhovnik, pisatelj, filozof, doktor literarnih ved in še kaj je svoje življenje posvetil pomoči revnim, trpečim in odvisnikom. S svojim nastopom kaže zdravo samozavest in smisel za samoironijo, kar priporoča tudi drugim. »Še tako mučen dogodek postaja sčasoma smešen in nanj gledamo kasneje bolj lahkotno,« je prepričeval. Govoril je tudi o zdravi kmečki pameti, ki gleda na življenje bolj sproščeno.

»Pater piše o smehu v zadnjem poglavju knjige Vstanimo, v suženjstvo zakleti, ki ima dva dela in v knjigi 95 tez,« je povedala Lepejeva. »Med 50 izdanimi knjigami je tudi knjiga Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih. Človeka pretrese in razžalosti. Teh knjig ni mogoče brati v enem kosu, kot tudi jabolčne pite ne moreš pojesti cel pladenj naenkrat, kot meni pater sam. Brati jih je treba počasi, po odlomkih. So mojstrovina. V njih so zajeta temeljna življenjska vprašanja.«

Ko je mali Karel odhajal od doma, mu je mama rekla: »Karli, nikoli se ne jemlji preveč resno.« In tega se tudi drži. Pripovedoval je o svojih življenjskih zgodbah, ki jih je začinil z veliko mero duhovitosti, tako da je ves čas sprožal smeh oziroma krohotanje. In poudarjal, da smeh osvobaja in zdravi. Tako zna pogledati na svoje napake, zmote in nemoč brez občutka krivde. Mu je pa žal, da je med ljudmi vse manj ironizacije, ki so jo obvladali tudi dvorni norčki, ko so opozarjali oziroma usmerjali svoje vladarje. Ironizacijo je treba ločiti od posmehljivosti.

Živali se Gržanu zdijo čiste. Meni, da so angelska bitja. Z veliko ljubeznijo je opisoval svojo prijateljico Kapro, sočutno kobilo, ki mu je pomagala v njegovi bolezni.

Druženje s patrom dr. Karlom Gržanom zbrane vedno obogati in osvobaja.

Besedilo in foto: Fanči Moljk