Nič nas ne drži tako pokonci, nič nas ne preganja kot misel, da bi se našim otrokom lahko kaj zgodilo. Strah nas je celo dobrih stvari, ki nam jih odvzamejo, selitve, študija, službe na drugem koncu.
Toda v tem strahu tiči nekaj nehvaležnosti, ne? Ne le za trenutek, ki ga zanemarjamo, temveč za vse čudovite stvari, ki smo jih že lahko počeli – z otroki, z zakoncem, z nami vsemi skupaj.
Teoretični fizik Richard Feynman se je v srednji šoli zaljubil v Arline Greenbaum. Na Princetonu so Greenbaumovi diagnosticirali tuberkulozo in še dve leti življenja. Feynman se je vseeno poročil z njo in do njene smrti tri leta kasneje sta uživala v mladostni sreči.
Tragična in uničujoča izguba. Feynman je mnogo let pozneje o tem povedal nekaj izjemno modrega – o svoji življenjski filozofiji. “Z Arline,” je dejal, “sem bil nekaj časa resnično srečen. Torej sem imel vse. Po njej mi v preostalem življenju ni bilo treba biti več tako dober, saj sem vse to že imel.”
Nihče – in nič – vam ne more vzeti tega, da imate zdaj svoje otroke. Nič vam ne more vzeti tega, kar ste imeli srečo deliti z njimi.
Stoiki so radi rekli, da je en trenutek dovolj – in to velja za vse čudovite izkušnje in spomine, ki jih je vaša družina doživela skupaj. Že en sam trenutek je dovolj, da je vse vaše življenje vredno, kajne?
Imeli ste vse. Vse imate prav zdaj.
Prihodnost ne rabi biti popolna, ker je sedanjost tako čudovita.
(povzeto po Ryanu Holidayu)
Barbara Vodeb
Barbara Vodeb je vzgojiteljica predšolskih otrok z več kot 25 let izkušenj. Pri delu je zelo kreativna ter nenehno v iskanju priložnosti za ustvarjalne in zanimive rešitve sodelovanja s starši. S samorefleksijo ves čas analizira svoje delo, z novimi uvidi in inovativnimi idejami pa ob zaznavanju sprememb prihajajočih generacij otrok spreminja svojo strokovno prakso.
Kot bodoča magistrica supervizije in coachinga je zasnovala program Coaching za starše. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami pri grajenju pozitivne samopodobe otroka, gibalnih dejavnosti in otroške risbe staršem pomaga olajšati in poenostaviti delo, razumeti njihovo vlogo, ter razvijati otrokovo zdravo samopodobo.
Starše aktivno povabi v vzgojni proces. Ob gradnji zaupanja in zavedanju, da je družina primarna celica in vzgojna pomoč njena dopolnitev, s starši vzpostavi enakopraven partnerski odnos. Prepoznati zna, kakšnega sodelovanja si želijo in jim tako ponudi zanimive in koristne vsebine v dobrobit družine.
Kontakt: Barbara Vodeb
