Leto 2020 je za nami, obrnili smo nov list. Čeprav prvi dnevi novega leta niso dosti drugačni od večine dni v lanskem letu, so se vsekakor spremenila naša prepričanja. Če se nam je še v začetku lanskega leta zdelo, da nas ogrožajo predvsem kronične nenalezljive bolezni in smo boj z nalezljivimi boleznimi že »dobili«, smo v letošnje leto stopili drugačnega mnenja. Novi koronavirus (SARS-CoV-2) in pandemija bolezni, ki jo ta virus povzroča (covid-19), sta nas opomnila, da bitka še ni osvojena.
Pa vendar lahko vstopamo v novo leto optimistično. V manj kot letu dni po razglasitvi pandemije imamo v Evropski uniji odobreni že dve cepivi proti COVID-19. Prvo cepivo smo prejeli v Slovenijo 26. decembra, gre za cepivo proizvajalca BioNTech/Pfizer. Drugo cepivo (proizvajalca Moderna) je bilo odobreno za prodajo na evropskem trgu le dobrih 10 dni kasneje (6. januarja). Obe cepivi zahtevata dva odmerka v razmaku 3 oz. 4 tednov.
Veliko zanimanja – nam, zdravstvenim delavcem, kot tudi splošni populaciji – je vzbudila nova inovativna tehnologija priprave teh cepiv. Obe omenjeni cepivi sta namreč mRNK cepivi. Molekula mRNK (ali tako imenovana informacijska RNK) v cepivu služi kot navodilo za izdelavo proteina S. S pomočjo tega proteina cepivo aktivira naš imunski sitem in virusu ob okužbi ne dopušča, da zmanjša našo obrambo. Novi koronavirus namreč naše telo »prelisiči« in zavira našo protivirusno obrambo. Prav to je vzrok za škodljivi razvoj sistemskega vnetja, težji potek bolezni. Cepivi sta učinkoviti, visoko zaščitni – ščitita cepljenega pred zbolevanjem.
Čeprav nova tehnologija priprave cepiv vzbuja vsesplošno zaskrbljenost, je v očeh stroke velik dosežek v razvoju cepiv. Končno cepivo je namreč kemijsko zelo čist produkt, brez bioloških primesi kot so v klasičnih cepivih (ostanki gojenja na celičnih kulturah). Posledično je malo vnetnih neželenih učinkov. Neželeni učinki obeh cepiv so bili najpogosteje blažji, kot so vnetne reakcije na mestu vboda, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, vročina. Nova tehnologija zaradi sintezne poti izdelave omogoča tudi količinsko veliko produkcijo cepiv. Pomembno je tudi vedeti, da so nekatera podjetja pred epidemijo razvijala potencialna zdravljenja, zlasti tumorjev, na osnovi enake tehnologije. Tako so številni vidiki dodobra raziskani (npr. nastanek kakršnih koli genetskih sprememb v naši celici je izključen, saj omenjena molekula mRNK v jedro naših celic ne vstopa). Izbor novih tehnologij za pripravo cepiv proti COVID-19 je bil potreben, saj bi priprava »klasičnega cepiva« proti covid-19 lahko trajala več let. Čas tokrat ni bil na naši strani.
Proizvajalci tako nadaljujejo s preizkušanji. To pomeni, da se pričakujejo dodatni dokazi o cepljenju, ki bodo zagotovili dodatne informacije. Na primer: kako dobro cepivi varujeta osebe z imunskimi težavami (vključno s tistimi, ki prejemajo zdravila z zaviralnim učinkom na imunski sistem). Učinkovitost cepiv pri teh posameznikih bi bila lahko manjša. Z dosedanjimi preizkušanji teh in še nekaterih vidikov niso ocenjevali. Tudi na vprašanje »Koliko časa bo cepljenje delovalo zaščitno?« je tako mogoče odgovoriti samo v časovnih okvirih študijskega spremljanja. Za zdaj je zanesljivo, da cepivi ščitita vsaj tri mesece. Kmalu bo to verjetno mogoče trditi za pol leta, ko bodo prišli dodatni podatki.
Tako kot v primeru jemanja številnih vrst zdravil tudi v primeru cepljenja proti COVID-19 lekarniški farmacevti opažamo dileme med pacienti. Varovanje našega zdravja in znanstvena dognanja, na katerih temelji razvoj teh cepiv, naj bodo tisto, kar pretehta tehtnico v prid cepljenju.
Tanja Brvar Šuštar, mag. farm. spec.
Zasavske lekarne
