Zasavski poštarji danes raznašajo časopis Savus v 17.500 nabiralnikov v vseh zasavskih mestih in naseljih. Če ga v vašem nabiralniku ni, pocukajte za rokav vašega poštarja. Na straneh zasavskega časopisa bodo bralci našli kot vedno pestro in zasavsko tematiko. V uvodniku pa tokrat Marko Planinc piše o, čem drugem kot o volitvah, ki so pred vrati.
Volitve …
Danes me je nekdo vprašal, če sem gledal sinočnje soočenje na tv. Nisem. Ne gledam. Ker nimam kaj novega videti. Tudi, ker imam sladkorno in se malo pazim cukra. Na soočenjih pa sladkoba tako teče, da je za cukraše lahko smrtno nevarno. 😊
Pa tudi, še vedno se strinjam s kolegom, ki je pred 30 leti, pred prvimi volitvami, dejal: »Veš, eni so si iz korita že nabrali, novi si pa še morajo.« Malo robato, ampak, tako je. V Sloveniji politiki vseh barv delajo v glavnem le za svoj žep. Pred volitvami govorijo, koliko jim je za ljudi. Po volitvah obstaja le še pešcica ljudi. Tistih, ki so pri koritu. Ostali so le raja, ki jih je izvolila in jih lahko za štiri leta odvržejo kot staro cunjo. Neuporabni so. Do naslednjih volitev.
Na volitve že dolgo ne hodim. Gnusi se mi sprenevedanje. Pohlep. Laži. Sprevrženost. Razočarali so me tako tisti v Ljubljani, vključno z našimi, Zasavci, kot lokalni veljaki. Nič več ni pravega zaupanja vanje. Na žalost.
Ampak letos bom spet šel na volišče. Ne, ne. Nihče me ni tako prepričal, da bi vanj verjel in si mislil, da bo mogoče kaj močno drugače. Ne bo. Le glas bom dal imenu in priimku, ki ga na listi najbolj obrajtam. Tako sem sklenil že pred časom in si zabičal, da ga bom dal tistemu, ki mi bo najbolj blizu, ne glede na listi katere stranke bo. To je moj glas in pravico imam do njega. Brez debat, brez kakršnekoli ideologije, brez barv, brez pritiskov (drugih in mojih do drugih). Tako bo.
Sem pa bil presenečen, ko sem na listah zagledal nekatera imena. Pustimo tista, ki jih ne poznamo. Stranke jih pač napišejo na liste, da imajo povsod kandidate. Se mi je pa kar zagnusilo, ko sem med kandidati našel tudi takšne, ki so notorični lažnivci, pretepači svojih partnerk, povzpetniki brez osnove, nakladači, ljudje brez vesti, bodoče prodane duše (vse seveda velja tudi za ženski spol). Kako naj človek voli takšne ljudi? In kako naj voli stranko, ki takšne ljudi postavlja na svoje liste. Fuj. Najbolj žalostno ob tem pa je, da se v taki kalni mlaki izgubijo tudi ribe, ki (še) ne smrdijo pri glavi.
Naj živijo volitve. Kandidati so »fajn«, le kakšni poslanci se bodo izvalili iz njih?
Marko Planinc
Foto: arhiv Savus
