Ta teden (ob 15. uri) objavljamo serijo vtisov o delu in življenju v Slikarski koloniji Izlake – Zagorje. Danes smo za nekaj zanimivosti o koloniji vprašali slikarko Bredo Sturm. V naslednjih dneh pa sledijo še drugi udeleženci, ki smo jih zmotili med delom v koloniji. Jutri je na vrsti Pablo Garelli.

Kaj kot slikarka iščete na slikarskih kolonijah?

Te kolonije so dragocene predvsem zato, ker so priložnost za spoznavanje drugih slikarjev, na kolonijah se lahko rojevajo tudi nove ideje. V svojem ateljeju imaš že nekako začrtano pot, tukaj se pa mogoče lahko malo bolj sprostiš in se zgodijo takšni čarobni trenutki.

Lahko primerjate zagorsko kolonijo z drugimi, na katerih ste bili udeleženi, je kakšna razlika?

Vsaka kolonija ima neko posebno energijo, na vsaki so udeleženci nekaj posebnega. Tukaj sem drugič, vedno je bilo vse odlično organizirano, odlični slikarji, odlična družba, odlična energija, tako da vedno je nekaj posebnega …

Kaj ste letos ustvarjali?

Letos sem ustvarjala abstraktne, ritmične preplete. Mogoče, tako si jaz predstavljam, da je tudi v rudniku bil nek ritem, ritem kopanja premoga, tako, da je ta prostor kopanja prežet z nekim ritmom, ki ga jaz večkrat uporabljam v svojih delih.

Po čem si boste zapomnili Zagorje in druženje slikarjev?

Po zelo veliki gostoljubnosti, odlični organizaciji, krasni družbi in tudi po kreativnem duhu, ki je prežemal to okolje.

MP

Foto: MP