V uredništvo smo prejeli neodposlano pismo. Poslal nam ga je zagorski pesnik Vlado Garantini, ki je ob tem zapisal: »Spoštovani Savus, tole neodposlano begunsko pismo vam pošiljam, ker je to zdaj ob vojni v Ukrajini najbolj žgoče, pretresljivo dogajanje. Nekdaj, davno, sem bil tudi sam izgnanec. Take kapljice v morje ne pripomorejo ravno veliko k reševanju, le malo olajša dušico. Pa srečno!«

Begunci

/Neodposlano pismo/

 

Moji dragi, sporočam:

rešili smo se iz pekla, smo na varnem,

nastanjeni v ogromni telovadnici:

babica, matka, Sergej, muc Lumpi,

kuža Čarni in jaz.

Sergeja smo vzeli s sabo, ruska sirota,

ruske bombe so pobile vso družino.

Preplašeni Lumpi se skriva v mojem naročju,

zvesti kuža Čarni je s tačkami

prosil, prav po otroško:

vzemite me s sabo.

Nismo mu mogli odreči.

Poljaki nas imajo radi,

poskrbijo tudi za živali.

Nekaj denarja še imamo, a malo.

Telefoni ne delujejo, zato tole pišem.

Kako je z vami, mož moj, oče, moji sinovi,

ste zdravi in živi?

Po televiziji vidimo, da je tam kot v peklu,

kot bi se s hudiči borili.

Bodite pogumni, a čuvajte glave!

Babica in matka jokata neprestano,

prej nista, a sedaj tudi molita vsak dan.

Sirota Sergej je čisto izgubljen,

strašno pogreša očeta in mamo,

še najbolj ga razvedrita Lumpi in Čarni.

Bog ve, kdaj bo ta strašna morija končana,

prav kmalu gotovo ne,

a vemo, da zagotovo zmagate,

in takrat se srečni vrnemo domov v Ukrajino.

Srčne pozdrave pošiljamo: babica, matka, Sergej,

Lumpi in Čarni pritiskata tačko,

jaz pa še poljube. Vaša Vanja

Vlado Garantini

Foto: arhiv Savus