V sredo, 11. februarja, je Državni zbor podprl novelo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Novela prinaša tudi pomembno določilo za regijo Zasavje, saj opredeljuje poseben status razvojnim regijam, ki glede na uradne statistične podatke ne dosegajo 75% povprečne razvitosti Evropske unije, merjene z bruto domačim proizvodom na prebivalca. Objavljamo sporočilo za javnost RRA Zasavje.
“Na pobudo regije Zasavje in Skupnosti občin Slovenije je bil sprejet amandma k 1. členu novele Zakona o skladnem regionalnem razvoju. Amandma opredeljuje poseben status razvojnim regijam, ki glede na uradne statistične podatke ne dosegajo 75 % povprečne razvitosti Evropske unije, merjene z bruto domačim proizvodom na prebivalca. Predlog je skladen z ureditvami drugih evropskih držav ter z usmeritvami prihodnjega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2028 – 2034. Pobudo za amandma so enotno podprli Svet zasavske regije sestavljen iz županov Zagorja ob Savi, Trbovelj, Litije in Hrastnika, povezani trije zasavski poslanci Soniboj Knežak (SD), Gašper Ovnik in Teodor Uranič (Svoboda) ter Regionalna razvojna agencija Zasavje. Amandma Skupnosti občin Slovenije je tudi v imenu Zasavske regije na Odboru za gospodarstvo zastopal Marko Funkl, župan Občine Hrastnik in predsednik Razvojnega sveta zasavske regije, amandma zasavskih poslancev pa Soniboj Knežak (SD). Usklajen amandma je bil včeraj sprejet na izredni seji Državnega zbora s 53 glasovi za in 0 glasovi proti.
Izrazit razvojni zaostanek
Zasavje se že dalj časa sooča z izrazitim in strukturnim razvojnim zaostankom. Danes to pomeni, da kot razvojna regija dosega zgolj 54,6 % slovenskega povprečja oziroma približno 50 % povprečja Evropske unije, merjenega z ustvarjenim bruto domačim proizvodom na prebivalca. Takšno stanje regijo uvršča med razvojno ogrožena območja v državi, kar z vidika skladnega regionalnega razvoja ni sprejemljivo. Gre za posledico dolgoletnega prestrukturiranja gospodarstva, ki ima za posledico neugodne demografske trende (odseljevanje, staranje prebivalstva) ter s tem omejene razvojne priložnosti, na katere regionalna razvojna politika doslej ni ustrezno odgovorila.
Sprejeta novela Zakona prvič jasno prepoznava poseben status območij z resnim razvojnim zaostankom, merjenim tudi z objektivnim kazalnikom BDP na prebivalca. Zakon s tem priznava, da v Sloveniji obstajajo območja, kjer razvojni razkorak ni zgolj relativen temveč sistemski, ter da takšna območja potrebujejo drugačen, bolj ciljno usmerjen razvojni pristop. Sprejet amandma ustvarja podlago za natančnejše usmerjanje razvojne politike in ciljno naravnane ukrepe za regije in območja, kjer so razvojni zaostanki najbolj koncentrirani.
Neenak položaj
Zasavje se je v preteklosti pogosto znašlo v neenakem položaju v primerjavi z obmejnimi problemskimi območji, čeprav se sooča s primerljivimi razvojnimi izzivi – od gospodarskega zaostanka do slabše dostopnosti, pomanjkanja družbene infrastrukture in demografskih pritiskov. To se je kazalo na primer pri dostopu in točkovanju razvojnih razpisov, kjer imajo obmejna problemska območja sistemsko prednost, Zasavje pa do teh spodbud, kljub primerljivim razvojnim potrebam, nima dostopa. Jasna in konkretna opredelitev statusa problemske regije oziroma problemskega območja s posebnimi razvojnimi izzivi zato pomeni nujno zakonsko podlago za izenačevanje razvojnih možnosti Zasavja z drugimi primerljivimi območji.
Dodatna sistemska podpora
V regiji sredstva iz Sklada za pravični prehod EU že predstavljajo pomembno razvojno spodbudo, ki jo regija uspešno izvaja na štirih strateških ciljih: razogljičenje regije, trajnostni gospodarski razvoj, usposobljeni in motivirani prebivalci ter cenovno ugodna in dostopna stanovanja. Za utrditev in nadgradnjo tega investicijskega cikla pa bo potrebno večletno prehodno obdobje, da se doseženi učinki dolgoročno zasidrajo in nadgradijo. Za celostno naslovitev razvojnih potreb regije v prehodu, ki je še posebej ranljiva zaradi kompleksne družbeno-ekonomske dinamike, pa bo potrebna dodatna sistemska podpora ter izenačitev pogojev z drugimi primerljivimi problemskimi območji. Sprejeti amandma daje to priložnost, ki je pomembna predvsem v luči načrtovanja razvojnih prioritet večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2028–2034. Zasavje je z novelo Zakona dobilo priznanje resnosti svojega izhodiščnega položaja in hkrati priložnost, da ob ustrezni sistemski podpori samo oblikuje svojo razvojno pot.”
RRA Zasavje
Foto: arhiv Savus
