Oktobrsko zasedbo Zasavskih pet smo vprašali, s kakšnimi problemi se danes med odraščanjem srečujejo mladi. Kakšna vprašanja, kakšne dileme se jim porajajo in kje iščejo rešitve zanje? Glede na to, da v tem tednu obeležujemo teden otroka, nas je zanimalo še: Se trudijo ohranjati otroka v sebi ali se jim mudi odrasti in zakaj?

Tjaša Dolšina, dijakinja programa Ekonomski tehnik (SŠ Zagorje)

V današnjih časih imamo mladi sto in en problem. Od zadnjih modnih trendov in popularnosti na socialnih omrežjih do razpadlih prijateljstev in sklepanju novih. Med navadne lahko štejemo tudi priprave na teste in spraševanja, izbire šolanja in pridobitev vozniškega izpita. Šolanje in vozniški izpit, čeprav stvari, ki se načeloma zgodita enkrat v življenju, lahko štejemo v naš vsakdanjik.

Se pa mladi čedalje več srečujemo s problemi, katerih sami ne moremo rešiti. Eden takšnih je brezposelnost med mladimi. Veliko težje je najti stalno zaposlitev, delodajalci pa raje mlade zaposlijo prek študentskega servisa. Velik problem in popularna tematika ta trenutek pa je podnebna kriza, za katero se številčno mnogo bolj zavzemajo mlajše generacije, medtem ko starejše zanikajo problem in namenoma spregledajo dokaze, ki se hitro kopičijo.

Mislim, da sem, tako kot vsi ostali, nekaj let nazaj želela hitreje odrasti, stvari delati po svoje in biti samostojna, sedaj, ko pa so te stvari bližje realnosti kot otroškim željam, pa se lahko le tolčem po glavi in si ponavljam: »Zakaj, zakaj, zakaj…?«


Jan Kellner, dijak GESŠ Trbovlje

Ker sem dijak in aktiven športnik, je moj vsakdan zapolnjen s šolskimi obveznostmi, treningi, tekmami in počitkom med tem. Problem imam predvsem s pomanjkanjem časa; in sicer zmanjkuje mi ga za spanje in ostale dejavnosti poleg šole in športa.

Kadar imam vprašanja ali dileme jih skušam razrešiti sam ali v krogu moje družine.

Ne mudi se mi odrasti, ampak v večini situacij se moram obnašati in razmišljati kot odrasla in odgovorna oseba. So pa tudi trenutki, ko sem sproščen in iz sebe sprostim otroka.

 


 

Lora Naglav, dijakinja GESŠ Trbovlje

Veliko odraslih meni, da se mladi med odraščanjem večinoma spopadamo s problemi, kot so število všečkov in sledilcev na Instagramu, kaj obleči za kino in drugo. Vendar pa se mladi dandanes pogosto srečujemo s takšnimi vprašanji, na katera ne znajo odgovoriti niti odrasli. Meni največjo dilemo predstavlja izbira študija. Čeprav se čas vpisa nezadržno približuje, sem še vedno zelo neodločena. Gre za pomembno odločitev v življenju, ki je nihče ne bi smel jemati z levo roko. Kljub temu, da se pri težkih odločitvah obrnem tudi k staršem po nasvet, je končna odločitev še vedno v mojih rokah. Ne samo izbira študija, tudi vsakodnevne dileme lahko mladih povzročajo hude skrbi.

Ohranjati otroka v sebi postaja v naši družbi vse težje. Nahajamo se v dobi zelo hitrega napredka in tudi od otrok se pričakuje, da čim hitreje (že v vrtcu ali prej) računajo, berejo, pišejo itd. To jim seveda pomaga v šoli, vendar pa jih že vrtcu postavimo v kalupe in začnemo omejevati njihovo domišljijo. Vsem se mudi odrasti, vendar se le redki zavedajo odgovornosti, ki jo odraslost prinese. Vsak bi moral ohranjati vsaj malo otroka v sebi in dovoliti, da se ta otrok kdaj pokaže tudi navzven.


Matej Strniša, dijak programa Strojni tehnik (STPŠ Trbovlje)

Mladi se dan danes srečujemo z vse več težavami na različnih področjih. Klasičnim težavam, ki nam jih povzroča puberteta, se ne bi preveč posvečal, saj sem omejen s količino besedila.

Prva večja težava, ki je vredna omembe, se pojavi že v 9. razredu osnovne šole. Takrat smo bili otroci prisiljeni odločiti se, kako bo potekalo naše življene z vpisom v srednjo šolo. Sliši se dokaj preprosto, vendar mislim, da vsaj polovica dijakov kasneje ni zadovoljna s svojo izbiro. Zanimanje za določeno področje se lahko z leti spremeni, s tem pa popusti volja do učenja. Naenkrat so takšni dijaki na tanki meji med uspehom ter popolnim neuspehom, kar bi lahko pomenilo, da ne bodo dobili zahtevane izobrazbe.

Po končani izobrazbi pa se soočamo z iskanjem zaposlitve. Opažam, da veliko podjetji ne želi zaposliti mladih, saj nimajo veliko izkušenj. Pa tudi delovna doba je precej visoka, kar pomeni, da starejši ljudje zasedejo veliko delovnih mest, ki si jih mladi neskončno želijo.

Osebno si zelo želim ohraniti nekaj otroka v sebi, a mi sledenje svojim sanjam to vedno manj dopušča. Odločil sem se, da vso svojo energijo usmerim v letalstvo ter postanem poklicni pilot. Letalstvo pa, kot vemo, ni poceni, zato večino prostih dni preživim na delu. Vsekakor se na trenutke še vedno obnašam otročje, sem pa bil primoran se resno osredotočiti na delo ter učenje, ob tem pa sem se nekako začel manj posvečati otroku v sebi.

Vse nas mlade ženejo določene sanje in cilji. Nekateri večji, nekateri manjši. Od naše zagnanosti in pogojev za uspeh pa je odvisno, koliko težav bomo imeli. Dejstvo pa je, da smo mladi prebivalci Slovenije lahko srečni, da imamo vse možnosti odprte.


Tea Turnšek, dijakinja programa Tehnik računalništva (STPŠ Trbovlje)

Po mojem mnenju se problemi mlajših v današnjem času vrtijo okoli strahu, stresa in neprepričanosti. Večina staršev danes želi svoje otroke čim bolj zaščititi s tem, da zanj sprejemajo odločitve, jih branijo in naredijo zanj vse, kar je možno. V otroštvu so tako otroci zaščiteni, ko pa je čas, da se sami odločijo ali poskrbijo zase, je lahko to šok, saj je kar naenkrat odprtih veliko opciji in nikjer ni napisano, katera odločitev je pravilna za naprej. Ta stres pri sprejemanju odločitev, strah pred neznanim ter neprepričanost vase in svoje odločitve lahko povzroča veliko problemov in nepremišljenih reakcij. Zdi se mi, da je pomembno, da smo otroci, kolikor dolgo smo lahko, in da starši otrokom pokažejo stvari, ki jim bodo prišle prav v življenju (npr. kuhanje), ter jim dovolijo, da naredijo napake, saj se iz napak največ naučimo.