Na 80. seji Sveta zasavske regije so 23. januarja med drugim razpravljali tudi o pomanjkanju sredstev. Direktorice zasavskih zdravstvenih domov, Melita Žarn Tahirović (Hrastnik), Cvetka Skušek Fakin (Trbovlje) in Danica Slapar (Zagorje) so poudarile slabo finančno situacijo nujne medicinske pomoči (NMP). Povedale so, da sami ne bodo več zmožni zagotavljati nujnih reševalnih prevozov za posamezna območja in bodo tako lahko območja v veliki meri prepuščena naključju in ekipam iz sosednje občine, ki ne bodo vedno na voljo. Po njihovih podatkih kar 64.700 prebivalcev v širšem Zasavju nima možnosti enakovredne zdravstvene oskrbe. Zdravstveni domovi so na Ministrstvo za zdravje poslali zahtevo za dopolnitev mreže enot NMP in priznanje mobilne enote reanimobila pri Urgentnem centru Trbovlje. Reanimobil – reševalno vozilo s specialno opremo – imajo namreč vse občine, razen trboveljske in brežiške. Kljub pojasnilu, da je sedanja mreža nepravična in neenakopravna do prebivalcev Zasavja, odgovora niso prejeli, so pojasnile direktorice. Država ni odgovorila niti na vprašanja, kot so: »Kako bodo zdravniki prispeli na dogodek v Hrastniku, Zagorju, Litiji in Šmartnem pri Litiji, oz. kdo ima dolžnost opremiti in financirati tovrstno terensko vozilo?«, »Ali to pomeni, da bodo specialisti družinske medicine še vedno opravljali urgenco vzporedno ob rednem delu tudi po 1. januarju 2018?«, »Ali bo morda na teren odšel le zdravnik iz UC Trbovlje, ne le na področju občine Trbovlje, temveč tudi za ostale občine?« Pri reševanju te problematike so člani sveta regije za pomoč prosili tudi Klub zasavskih poslancev.
Direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič je zbranim povedala, da že več let opozarjajo na ureditev financiranja urgentnih centrov (UC). Že ob postavitvi novega sistema urgentnih centrov so vse lokalne skupnosti opozarjale, da bo potrebno za takšno ureditev bolnicam tudi zagotoviti zadostna finančna sredstva, kar pa se ni zgodilo, je povedala. Delovanje urgentnega centra po njenih besedah ne povzroča samo negativnega poslovanja bolnišnice, temveč tudi slabša njeno likvidnost.
Direktorica Varstveno-delovnega centra Zagorje ob Savi Špela Režun je člane sveta regije seznanila s problematiko pomanjkanja namestitev za Zasavce, potrebne dolgotrajne oskrbe. Predvsem, je povedala, ni primernih namestitev za mlade invalide, primanjkovati pa je začelo tudi prostora za starejše. Kritizirala je sistem financiranja VDC-jev in povedala, da je zasavski VDC med najnižje sistemsko financiranimi. Povedala je, da občinske blagajne nosijo finančno breme, ki bi ga moral v velikem delu prevzeti sistem dolgotrajne oskrbe, občine pa ne morejo graditi novih kapacitet, saj za to nimajo namenskih sredstev.
Županja Občine Trbovlje in predsednica sveta regije Jasna Gabrič je podala poročilo o stanju projekta 3. razvojne osi. Povedala je, da vsi trije zasavski župani podpirajo prvotno študijo, izdelano leta 2007, ki je zagovarjala potek razvojne osi skozi Zasavje. Na sestanku so prosili zasavske poslance, da storijo na državni ravni vse, kar je mogoče, da se Zasavje poveže na AC A1 preko Prebolda.
Prisotni so bili tudi vsi trije zasavski župani, vsi zasavski poslanci z izjemo Marjana Dolinška in v. d. direktorja RRA Zasavje Tadej Špitalar, ki je podal poročilo o delovanju RRA do sedaj.
ZT
