Pomanjkanje spanja pesti več kot 80 odstotkov ljudi. Posledice nespanja se odražajo lahko kot psihične in duševne motnje, živčnost, slabša delovna sposobnost in izgorelost in tudi kot fizične bolezni.
Spanje manj kot šest ur dnevno zelo slabi imunski sistem, lahko povzroči kardiovaskularne bolezni, srčno popuščanje, depresije, tesnobo, zmanjša koncentracijo, zmanjšuje zmožnost pomnjenja, povzroča debelost, slabše delovanje jeter. Pomanjkanje spanja zavira čiščenje toksinov iz možganskih celic, kar lahko povezujemo z večjim obsegom raznih možganskih vnetij, nevroloških bolezni, demence in Alzheimerjeve bolezni.
Odrasel človek naj bi dnevno spal od sedem do devet ur. Takrat omogočamo tudi našim organom in možganom, da opravijo svoja regeneracijska in čistilna dela. Pomembno je, da v posteljo ne ležemo s prepolnim želodcem (vsaj 2 uri pred spanjem ne zaužijemo hrane) in poskrbimo za dovolj telesne aktivnost čez dan predvsem na svežem zraku. Pomagamo si lahko tudi z raznimi zelišči, saj je v rastlinskem svetu kar nekaj rastlin, ki imajo vpliv na centralni živčni sistem in delujejo pomirjajoče npr. baldrijan, melisa, hmelj, sivka, pasijonka, ašvaganda, kamilica. Na trgu so na voljo kot pripravki v obliki napitkov (čaja), vodnih izvlečkov, tinktur, nekateri v obliki kapsul in tablet, ki so registrirani kot zdravila.
Baldrijan (Valeriana officinalis)
Za izdelavo farmacevstkih izdelkov uporabljamo uprašeno korenino baldrijana. Med učinkovinami v koreninah je izovalerijanska kislina, ki je vzrok za pomirjevalno delovanje baldrijana. Z baldrijanom si lajšamo razne živčne motnje, nemir, nervozo, razdražljivost, stres, preobčutljivost na dražljaje iz okolja ter blage motnje spanja. Vpliv ima tudi na srce in krvni obtok. Baldrijanovo delovanje je sicer blago, vendar lahko prevelike količine pripeljejo do težav s srcem. Nosečnice in doječe matere naj ga ne uporabljajo. Redko ima stranske učinke, lahko se pojavijo preobčutljivostne reakcije. Učinke jemanja pripravkov baldrijana opazimo šele po nekaj tednih uporabe. Evropska agencija za zdravila priporoča, da morebitno sočasno uporabo baldrijana s sinteznimi pomirjevali izvajamo le po zdravniškem nasvetu in pod zdravniškim nadzorom.
Sivka (Lavandula angustifolia Mill.)
Pripravki iz cvetu sivke ali lavande naj bi imeli pomirjevalni učinek na centralni živčni sistem kot tudi nekatere druge farmakološke učinke (antikonvulzivne, antimikrobne). Lahko si pripravimo čaj iz sivkinih cvetov. Priporočen dnevni odmerek cvetov sivke je ena do 2 čajni žlički droge, iz katere pripravimo poparek. V aromaterapiji pa se za pomirjanje razpoloženja uporablja eterično olje sivke.
Melisa (Melissa officinalis L)
Že dolgo poznamo njene dobrodejne učinke pri težavah z nervozo, pri nespečnosti in s srcem. Kot drogo uporabljamo list melise, le ta ima vonj po limoni, in eterično olje. List melise uporabljamo za lajšanje blagih motenj spanja, ki so posledica nemira in nervoze, in za lajšanje blagih prebavnih težav. Pripravki iz melise odganjajo vetrove, blažijo krče oz. napenjanje v prebavilih ter delujejo antiseptično in pomirjevalno. List melise je dopolnilna droga v čajih s pomirjevalnim učinkom. Izvleček melise v kombinaciji s cinkom oksidom uporabljamo za lajšanje težav pri herpesu. Vodni izvleček ima namreč tudi protivirusni učinek predvsem na virus Herpes simplex. Čaj iz melise koristi tudi pri prehladih, gripi, kašlju in vseh vnetnih stanjih, saj je njeno delovanje tudi protivnetno, protibakterijsko in protivirusno.
Hmelj (Humulus lupulus L.)
Rastlina, ki je najbolj poznana za pripravo piva, je pomembna tudi kot uspavalna rastlina. Hmelj je varna zdravilna rastlina. Za zdravilstvo so uporabne samo ženske rastline oziroma socvetja s storžki. Pripravke iz hmelja uporabljamo kot tonike, diuretike in grenčice. Uporaba hmelja kot pomirjevala je postala bolj priljubljena v zadnji desetletjih. Najprej so obiralci hmelja opazili, da so pri delu postali zaspani. Hmelj je pogosta sestavina zdravilnih čajev s pomirjevalnim učinkom in nekaterih zdravilnih pripravkov v obliki tablet in kapsul. Priporoča se tudi za umirjanje živčnih napetosti in tesnob.
Pasijonka (Passiflora incarnata L.)
Pasijonka je ovijalka z barvitimi cvetovi, ki izhaja iz Severne, Srednje in Južne Amerike. Kot drogo uporabljamo cvet pasijonke za pomirjanje pri anksioznosti, boljši spanec in proti krčem. Zdravi tudi prebavne motnje živčnega izvora. Čaj se pripravi kot poparek (2 žlički droge prelijemo z vrelo vode in po 10 min precedimo), popije se lahko do 5 skodelic dnevno. Pasijonka se uporablja pogosto tudi skupaj v pripravkih z drugimi pomirjevalnimi drogami, npr. baldrijanom. Med nosečnostjo in dojenjem je uporaba pasijonke odsvetovana predvsem zaradi učinkovin, ki delujejo stimulativno na maternico.
Ašvaganda (Withania somnifera)
Ašvaganda je tradicionalno ajurvedska rastlina. Ajurveda je več kot 5000 let star sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije. Ajurvedsko medicino uporablja 80 % prebivalcev Indije, izvaja pa se tudi v drugih delih sveta kot oblika alternativne medicine, tudi pri nas v Sloveniji. Ašvaganda je adaptogena rastlina, ki se prilagaja našim potrebam. To pomeni, da nas pomirja, če to potrebujemo, ali pa nas poživlja, nam daje moč. Svetujemo jo v primeru stresa, izčrpanosti in pri težavah s spanjem. V ajurvedi je način, kako se uporablja ašvaganda, enakovreden ginsengu v tradicionalni kitajski medicini. Krepi spolno moč. Za pripravo zeliščnega prehranskega dopolnila se uporablja korenina rastline. Čez dan pomaga našemu telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ponoči pa nam zagotavlja globok in miren spanec. Je kot naša dodatna podpora in energija pri premagovanju stresa ob hitrem tempu življenja. Krepi tudi imunski sistem, povečuje odpornost proti različnim tipom bakterij, povečuje vzdržljivost in koristi možganom. Je naravni antidepresiv, pomirja in koristi tudi pri anksioznosti, tesnobnosti. Na trgu je na voljo v obliki kapsul in prahu. Listje in plodovi ašvagande se v ajurvedski medicini uporabljajo za pripravo mazil in olj za zunanjo uporabo.
Smo v dobi, kjer se čedalje bolj obračamo nazaj k naravi in znanju naših prednikov. Hipokratovo načelo iz leta 400 pr.n.št., pravi, da »naj bo hrana tvoje zdravilo in zdravilo tvoja hrana«. Zdravilne rastline so lep primer tega načela. Nasvet babic ob nespečnosti pravi, da pred spanjem popijte napitek iz sirotke, dveh žlic medu in soka ene limone. Pa tudi žlička medu v skodelici kamiličnega čaja lahko pred spanjem deluje zelo blagodejno.
Nea Brečko, mag.farm.
Zasavske lekarne Trbovlje
