Mlada avtorica Zala Đurič Ribič, hči medijsko poznanih staršev, je lani izdala prvenec svojih pesmi pri založbi Ocean iz Zagorja.
Sama trdi, da rada počne vse, kar je iskreno. Je hči Trboveljčanke Tanje Ribič in Branka Đurića, rojenega v Bosni, zato pravi, da ima poleg materinščine tudi očetovščino, da je »zbrkastično«. Ko ji je bilo šestnajst let, je imela prvič strto srce, zato je začela pisati pesmi. Kar je nastalo v treh letih, sta najprej prebirala in ocenila starša, nato je pesmi poslala Nataši Detič, urednici in lektorici, da je pesmi prebrala in med njimi zbrala tiste, ki naj bi bile objavljene. Na naslovnici je njena fotografija, ki je grafično opremljena s trikotniki. Na zadnji strani platnic je zapisana pesem:
HVALA!
Hvala tipčkom za navdih.
Hvala opazkam za prepih.
Hvala tračem za zagon.
V imenu iskrenosti; pardon!
Tako lahko bralec takoj spozna, da je njen način pisanja sodoben, privlačen, zanimiv. Največ piše o nesrečni ljubezni. Sama primerja trto, ki rabi gnojilo, s pesmimi, ki rabijo solze. Prizna, da je bilo več ljubezni, a danes nima spremljevalca. Navdih pride iz lastnih izkušenj. Ko se ji sočasno porajata besedilo in glasba, to zapoje, poišče očeta, da mu zapoje, da ji lahko nato zaigra na kitaro. Na letošnji EMI bo zapela lastno pesem. Že ob procesu nastajanja točke se zabava. Nekaj svojih pesmi je prebrala sama, nekaj pa so jih prebrale dijakinje GESŠ Trbovlje, ki so jo spraševale o njenem življenju in delu.
Začutila je, da spada v New York, zato tam študira. Zase je povedala, da za branje ni potrpežljiva, da ni dvakrat enaka, a vedno je iskrena. Rada ima vsako zvrst glasbe, ki je iskrena. V šoli ni bila najbolj uspešna pri matematiki in kemiji, a to ne pomeni, da je zato slab človek. Meni, da današnji generaciji manjka poguma, saj se vsi preveč trudijo, da bi bili podobni idealom. Ona pravila rada ruši. Je otrok vesolja, ne opredeljuje se ozko. Poskuša najti čim več ljubezni na vsakem koraku.
Učitelji so dijakom Zbrko poezije predstavili, da bi pri dijakih vzbujali prebiranje poezije. Z zanimanjem so prisluhnili stihom. Da jim je blizu, so potrdili s svojim obiskom sredinega literarnega večera v trboveljski knjižnici. Nekateri drugi učitelji so prebiranje in misli o njenih pesmih uvrstili v svoj učni program.
Irena Vozelj
