Hrastničani bi Vili de Seppi radi vdahnili novo življenje. Med občani zbirajo predloge, ki segajo od poročne dvorane in muzeja do vampirskega festivala in diska. Zasavskih pet smo pobarali, kaj bi po njihovem mnenju najbolj ustrezalo stavbi in lokaciji, na kateri se vila nahaja. Poznajo zgodovino vile? Je v Zasavju še kakšen objekt, ki bi bil lahko turistično zanimiv, pa ne izkoriščamo njegovega potenciala?
Matej Draksler, soustanovitelj Zavoda Stik, Zagorje
Vilo de Seppi poznam le od daleč in le okvirno poznam njeno zgodovino, vendar me je njen mogočen izgled že od nekdaj navduševal. Predstavlja edinstven primerek industrijske dediščine, katerega pomen je bil prepoznan z razglasitvijo za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zasavje ima izreden potencial kulturne dediščine, ki nudi priložnost, da gradimo razvoj in prepoznavnost na vsebinah rudarske – industrijske preteklosti, ki so tako pri nas kot v širšem prostoru manj znane in predstavljene. Revitalizacija objekta potrebuje načrtovalske pristope, ki upoštevajo njeno edinstveno vrednost, izkoriščajo njene potenciale in jih obravnavajo kot priložnost za lokalno skupnost. Dolgoročnih učinkov ne prinaša zgolj obnovljena infrastruktura, temveč kakovostne vsebine in trajne programske oblike, ki jih lahko zagotavlja lokalno prebivalstvo. Njene razvojne možnosti morajo imeti za rezultat celostno strategijo rabe, varovanja, ohranjanja in promocije kulturne in naravne dediščine Zasavja.
Timotej Funkel, predsednik KS Dol in predsednik GZ Hrastnik
Vilo de Seppi večina Hrastničanov pozna pod imenom steklarski grad, čeprav je bila zgrajena za hči lastnika kemične tovarne, oziroma predhodnice današnje TKI. Steklarna Hrastnik je imela v njej pisarne ter prodajni in razstavni salon. Mislim, da bi morali pri obnovi slediti celotni zgodovini zgradbe in vanjo umestiti spomin na vse lastnike in njihovo udejstvovanje. Nekako najbolj podpiram idejo o umestitvi poročne dvorane, čeprav industrijska okolica ni ravno privlačna za tak dogodek.
Zasavje se dovolj trudi izražati svoje turistične potenciale, samo turiste je treba nekako pripeljati v naše kraje. Vzpostavitev turističnih pisarn je bila potrebna, saj bodo le izkušeni in z znamenitostmi seznanjeni delavci lahko predstavljali Zasavje. Sami tega ne moremo, saj večina Zasavcev niti ne ve, kaj vse lahko pri nas vidimo.
Božidar Kovačec, častni občan Občine Trbovlje
Vesel sem, da se je pričelo razmišljati o obnovi hrastniškega gradu, Vile de Seppi, ki je bila zgrajena v času industrializacije, leta 1894 je dobila ime po Emmi de Seppi, ki je naročila gradnjo te vile. Vila je skoraj identična gradu Miramar v Trstu. Njen oče je opravil vsa gradbena in pohištvena dela v gradu Miramar. V Hrastnik je preselil tudi svojo tovarno solitra, kasneje pa je tam nastala kemična tovarna.
Leta 2006 so vilo razglasili za zaščiten objekt kulturne dediščine lokalnega pomena. Že pred časom sem nekje zasledil staro fotografijo gradu z okolico. Okrog gradu je bil zelo lep park. Menim, da bi morali načrtovalci obnove gradu to tudi upoštevati, saj si prebivalci tega, izrazito industrijskega dela Hrastnika to tudi zaslužijo.
Vsebina gradu bi lahko bila kot protokolarni objekt občine in steklarne Hrastnik (poročna soba….), sicer bi lahko del gradu namenili muzeju industrijske dediščine Zasavja (steklarstva, rudarstva, kemične in strojne industrije), v virtualni in pisni obliki. Grad bi moral služiti tudi kot vstopna točka za turista, ki pride v Hrastnik.
Moje stališče je, da bi morali pri obnovi gradu in parka obvezno upoštevati dodano vrednost tako, da se investicija v določenem času povrne in objekt lahko samostojno deluje in prinaša v Hrastnik dodaten dohodek.
Urša Poznič Goršek, direktorica Katapulta, Zagorje
Hrastniška Vila de Seppi predstavlja zgodovinski biser, ne le za Hrastnik in Zasavje, ampak širše. Žal je ostal pozabljen in brez vsebine. Verjamem, da bodo Hrastničani našli pravo vsebino za grad, ko bodo stavbo obnovili tako, da bo postala primerna za vsebino. Nimam predloga ali ideje, kakšna naj bi bila ta vsebina. Vedno mi je najhuje videti zgodovinski objekt, ki je zares poseben, kot je Vila de Seppi, obnovljen pa je brez upoštevanja spomeniškega varstva in četudi objekt ni spomeniško zaščiten, menim, da mu je čas, v katerem je bil zgrajen, dal posebno noto, ki je ne moremo kar spregledati.
Zgodovino gradu poznam, saj sem imela v Hrastniku staro mamo, ki smo jo redno obiskovali in že kot majhna deklica sem z zadnjega sedeža avtomobila opazovala mogočno stavbo na hribu. Seveda sem bila zvedava in starše spraševala o vsem, kar sem videla in takrat mi je mami razložila zgodovino vile oziroma gradu, tako da sem prej vedela za Vilo de Seppi kot grad Miramar.
Slavko Stošicki, ustanovitelj družbe Samps, Trbovlje (zdaj Bled)
Prav je, da bi vila de Seppi dobila svoje mesto v zasavskem prostoru. Vendar pa je samo Vilo težko promovirati in tržiti. V njej bi bili lahko večnamenski prostori, kot npr. dvorana za prireditve (glasbene, komorne, literarne, razstave, pomembna protokolarna srečanja in druga srečanja, poroke, srečevanje Lionsov, Rotaryjevcev, zgodovinskih društev, itd). V drugem delu bi dejansko lahko bil steklarski muzej, ki bi privabljal turiste. Vendar pa v okviru turistične ponudbe turisti zaradi vile ne bodo prihajali v Hrastnik. Zato bi veljalo povezati širši lokalni prostor. Pred leti sem imel dogovor s turistično agencijo, ki je ponujala turistične znamenitosti Evrope (Dunaj, Pariz, Praga, …) za ameriške goste. Ponudba se je nanašala na obisk rudnika in je bila že pred realizacijo, vendar razmere tedaj še niso dozorele. Če bi povezali Vilo, rudnik, kumsko cerkev, DDT in morda še Dewesoft (promocijo), bi lahko zaokrožili dnevno ponudbo. Ne spuščam se v reševanje parkirnih prostorov in kulinarične ponudbe, ki bi se nedvomno hitro rešila.
Zgodovino okrog Eme de Seppi in podobnost z Miramarom poznam.
S predlogom lokalne ponudbe sem že delno odgovoril na vprašanje atraktivnih objektov. Zato poudarjam – Vila de Seppi, Rudnik, Kum (cerkev – pred leti sem pripeljal Klemna Ramovša, ki je v cerkvi na Kumu organiziral mednarodne festivale).
