Z avgustovsko zasedbo Zasavskih pet smo tokrat klepetali o prvih šolskih dneh. So (bili) med tistimi, ki med poletnimi počitnicami komaj čakajo prvi september, ali so si želeli, da bi počitnice trajale kar celo leto? Kako so v šolskih letih preživljali poletne počitnice? In seveda, kaj bi svetovali prvošolčkom, da bo prehod v novo rutino, okolje čim lažji?
Urša Haberl, peta na svetovnem pokalu karateja za mlade, Hrastnik
Vedno sem si želela, da bi počitnice trajale celo leto. Ali pa, da bi v šolo hodili le med vikendi, med tednom pa bi bili doma. Ko se je bližal prvi september, pa sem vedno komaj čakala, da bom čimprej preizkusila in uporabila vse nove šolske potrebščine, ki smo jih kupili. Počitnice še vedno preživljam na podoben način kot sem jih kot otrok. Nekaj časa preživim na morju z družino, nekaj pri starih starših, sedaj pa več časa preživim tudi s prijatelji. Prvošolčkom pa želim, da tudi v šoli in kasneje v življenju ne pozabijo na igro, družino in prijateljstvo. Naj v sebi čim dlje ohranijo otroka. Naj uživajo v učenju tako, kot v igri, in naj se naučijo spoštovati sebe, druge in naravo.
Saša Jerman, predsednica KS Ravenska vas, Zagorje
Prvi šolski dan zame zaradi mojega emša že dolgo ni več dan D, prav tako to velja za obe hčeri.
Kolikor se spominjam mojih šolskih počitnic, so se te ob začetku zdele neskončno dolge, ob njihovem koncu pa se je zdelo, da so minile v trenutku. Spominjam se tudi, da smo s starši prav zadnji del avgusta preživeli na morju, tako da sem praviloma z morja odhajala neposredno v šolo. Sicer pa sem počitnice preživljala brezskrbno, doma, na kolesu, z žogo, na bazenu, starši pa so mi naložili tudi kakšno dodatno delo.
Prvi šolski dan je bil vedno vznemirljiv, najprej zato, ker smo se po dolgem času s sošolci spet srečali, pa tudi zato, ker nas je šolski urnik ponovno spravil v utečen red in obveznosti. Ker s šolskimi obveznostmi nisem imela prevelikih težav, se tudi ne spominjam, da bi začetek šole doživljala kot travmo.
Verjetno je največja razlika med šolskim sistemom v »mojih« časih in danes v vlogi staršev. Ko poslušam današnje starše, mnogi od njih šolske obveznosti svojih otrok doživljajo kot svoje lastne. Morda so kaj zamudili, se vprašam? Ali pa želijo, bolj, kot bi bilo treba, vplivati na avtonomijo učiteljev. Seveda je spremljanje otrok nujno, ne pa prevzemanje njihove vloge.
Zato mojega nasveta ne namenjam prvošolčkom, ti so namreč dovolj brihtni, da bodo zakorakali v prvi razred in ga »oddelali«, temveč predvsem njihovim staršem. Šola je namreč pot do samostojnega razmišljanja in samozavesti otrok. Zato je vloga učiteljev, da jih spodbujajo k razmišljanju, da jih ne kaznujejo za vsako napako, če to sploh je, starši pa naj bodo predvsem starši, učiteljsko vlogo pa naj prepustijo predvsem učiteljem.
Jerica Laznik, koordinatorica programa Starejši za starejše, Hrastnik
Ko malo pomislim, vem, da je bil mesec avgust v času šolanja mojih sinov meni zelo ljub čas. Pa ne zato, ker so se počitnice nagibale k zaključku, temveč zaradi neizmernega veselja, ko smo obiskovali knjigarne, leta nazaj celo v Avstriji. Izbirali smo zvezke, barvice, ovitke in nalepke za vpisovanje imen in razredov. Še vedno ohranjam spomin na vonj po novih šolskih pripomočkih, ponos ob zavijanju zvezkov in knjig ter lepo izpisanih nalepkah.
Sama sem večino šolskih počitnic preživela doma. V koloniji nam ni bilo nikoli dolgčas in vedno je bilo dovolj prijateljev za igro in zabavo. Imeli smo dovolj prostora, žoge in našo »hosto«, nekomu je celo uspelo dobiti tranzistor J. Obvezni so bili nedeljski večeri z Marjanom Kraljem.
Mislim, da so današnji prvošolčki precej bolj pripravljeni na vstop v šolo. Zato bi jim zaželela, da so srečni, razigrani in radovedni. Predvsem pa, da jih mi spoštujemo v njihovi majhnosti, sprejemamo njihove morebitne napake in neuspehe ter jih imamo radi že samo zaradi tega, ker in kar so.
Aleksander Medveš, profesor kemije na GESŠ Trbovlje
Počitnice, raje dopust, se je zaključil že pred nekaj dnevi. Ker delam v šolstvu, je potrebno pred prvim septembrom poskrbeti za vse, da pouk na prvi šolski dan steče. Trenutno kake evforije ob prihajajočem šolskem letu ni, je pa bilo v času šolanja drugače.
V osnovni šoli se dvomesečna odsotnost sošolcev kar pozna, zato sem z veseljem čakal na prvi dan. Ne toliko na pouk kot na družbo sovrstnikov. Med osnovnošolskimi počitnicami smo s starši za tri tedne hodili na morje. Čas, ko sta bila starša na delu, sem preživel pri starih starših v Tolminu in Trbovljah (takrat sem živel v Ljubljani).
V srednji šoli je bilo počitnic vedno premalo in prav z veseljem smo vsi sprejeli podaljšanje dvotedenskih zimskih počitnic v tritedenske zaradi varčevanja pri ogrevanju. Morju in obisku starih staršev pa so se pridružili še desetdnevni raziskovalni tabori širom Slovenije.
Ali se počitnicam na fakulteti reče počitnice? Tistega nekaj malega časa, ki ga je ostalo, sva s sedanjo ženo poskusila čim bolje izkoristiti.
Mnogo prvošolčkov bo letos prešlo iz vrtca v osnovno šolo, veliko prijateljev bo ostalo skupaj, način dela pa se ne bo veliko spremenil. Tisti prvošolci, ki bodo iz osnovne napredovali v srednjo šolo, so pa že dovolj stari, da bodo sami najbolje vedeli, kako naprej.
Sicer pa, saj bodo kmalu krompirjeve počitnice.
Jani Zore, upokojenec in član OZSČ Hrastnik
Oj, ti prelepi šolski dnevi. Dnevi mladosti, brezbrižnosti, nagajivosti. Mislim, da tako mislimo vsi starejši, ki smo že prebili pol stoletja na svetu. Vendar se to verjetno zdi osnovnošolcem precej nenavadno, ker večina misli, da so osnovnošolski dnevi z vsemi vsakodnevnimi obveznostmi eno najtežjih obdobij življenja. Tudi mi smo tako mislili in se zelo veselili tako zimskih kot poletnih počitnic, ko ni bilo nikakršnih šolskih obveznosti.
Na osnovnošolske počitnice imam izredno lepe spomine. Preživljal sem jih zelo aktivno in, kot je sedaj popularno reči, »polnil izpraznjene baterije«. Del šolskih počitnic sem vsako leto preživel na morju, kar sta mi jih moja starša omogočila preko tako imenovanega sindikalnega turizma v Štinjanu pri Fažani, Umagu in Novigradu. Ker sem bil tudi tabornik, sem se dvakrat udeležil tudi letovanja s taborniki v Starem Kaštelu pri Splitu. Tudi na kmetih sem preživljal krasne počitnice. Dvakrat sem preživel krasnih štirinajst dni na kmetiji Šunta na Kopitniku. Nekdanja gospodarja Matevž in Micka sta me naučila veliko kmečkih del, od košnje in sušenja trave, dela z živalmi v hlevu, vodenja vpreženih volov in prevoza sena do molže, ki pa mi ni šla ravno od rok. Tedaj sem dobil nekaj življenjskih izkušenj, ki me spremljajo še danes. Dobro se spomnim, ko me je gospodinja Micka učila, kako se nalaga seno na voz, kako se delalo vogali, kje se mora potlačiti, da na voz naložiš vsaj 2 metra sena v višino. Pri tem opravilu mi je rekla takole: »Ko boš velik in bo hodil po svetu, boš lahko vsakemu brez sramu svetoval in pokazal, kako se pravilno naloži seno na kmečki voz po hribovsko.«. Za odlično delo sem si zvečer prislužil slasten puding.
Kljub temu, da sem imel izredno rad počitnice, sem tudi komaj čakal, da grem nazaj v šolo. Tu so bili prijatelji Muc, Bombek, Cesar in Kapsl, s katerimi smo ušpičili marsikatero vragolijo. Pa tudi izredni učitelji so nas čakali, Elfi, Lesti, Renata, Inka, Mirko, Breda in vsi ostali, ki so se z nami mučili v času šole in nam vlivati čim več znanja, ki smo se ga lažje ali težje učili. Šele v srednji šoli in na fakulteti sem spoznal, kakšno količino koristnega znanja so nam dali v osnovni šoli in mi je izredno pomagalo pri nadaljnjem šolanju.
Prvošolčki, vstopate v prvo obdobje osvajanja šolskega znanja. Vstopate v obdobje, ko boste postajali samostojnejši. Tukaj so novi prijatelji, skrojila se bodo nova poznanstva, spletle se bodo prve ljubezni. Z lepimi rumenimi ruticami boste izredno razpoznavni. Prihajajo pa tudi nove obveznosti – domače naloge. Čakajo vas dobri učitelji in vzgojitelji, ki vam bodo vlivali novega znanja. Pa srečno vsem na novi poti.
