21. februar je svetovni dan materinščine. Kakšen je njihov odnos do maternega jezika? Jim predstavlja zgolj sredstvo za komunikacijo ali ga častijo in spoštujete kot del naše (svoje) identitete? O vsem tem in še več s februarsko ekipo Zasavskih pet.

Tina Baloh, svetovna prvakinja v point fightingu, Zagorje

Seveda je materni jezik glavno sredstvo za komunikacijo, z vsemi, za katere vem, da me razumejo, govorim v maternem jeziku. Je tudi del moje identitiete, katero ponosno zastopam predvsem na tekmovanjih kickboxa s slovensko reprezentanco.

Tujke slovenščino bogatijo, a jo hkrati siromašijo. Zdi se mi, da je čista slovenščina v današnjem svetu nemogoča. V vsakdanu uporabljamo besede, za katere mislimo, da so prave slovenske, vendar se lahko na koncu izkaže, da so tujke. Sami se lahko vzdržimo na trenutke ter namesto tujk in slenga uporabimo domače besede.


Martin Gaberšek, predsednik KS Šentgotard, Zagorje

Materni jezik je vsekakor več kot samo sredstvo za komunikacijo. Je eden izmed bistvenih delov narodove in posameznikove identitete. Predstavlja vez z našimi predniki, našo kulturo, domovino, preteklostjo in tudi prihodnostjo, zato ga je potrebno spoštovati ter negovati. Tujke so v slovenščino prihajale skozi vso zgodovino, predvsem iz jezikov večjih sosednjih narodov. Ta vpliv je slovenščino v veliki meri obogatil, saj je pripomogel k nastanku številnih raznolikih narečij na majhnem območju, s čimer se Slovenci še danes radi pohvalimo. Globalizacija pa po mojem mnenju prinaša več slabih kot dobrih vplivov na naš jezik. Pri ljudeh se izgublja pravi občutek za slovenščino, počasi izginjajo tudi narečja. Tujkam se ni mogoče povsem izogniti, v nekaterih primerih so celo nujne, kljub temu pa bi se morali vsakodnevno truditi za ohranitev našega edinstvenega jezika. Sicer pa poimenovanje »materni jezik« menda izhaja iz tega, da očetje le redko pridejo do besede. 🙂

Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka SKEI Slovenije, Zagorje

Težko bi sicer rekla, da ga častim, ga pa zelo cenim. Ne dopuščam, na primer, da se v pogovorih v podjetjih, kjer so direktorji tujci, govori v njihovem jeziku. Ne odstopam od tega, da govorimo slovensko. Na žalost pa opažam, da se večina kaj hitro podredi, kar mi ni všeč. Uradni jezik v Sloveniji je znan in ne razprodajajmo se. Tudi v tujini, če je potrebno sodelovati v razpravah in nam ponudijo prevajanje, govorim v našem jeziku. Če druge opcije ni, uporabljam tujega, seveda.

Pojav tujk in njihova uporaba sta neizbežna. Nekateri se ponašajo s tem, da znajo uporabljati ogromno tujk, drugi se trudimo, da jih uporabljamo čim manj. Ne vem, če naš jezik siromašijo, prej bi rekla, da mu dajejo novo dimenzijo. Če se bomo vsak po svojih močeh trudili ohranjati identiteto, ki nam jo daje tudi jezik, bomo našim otrokom pustili pravo dediščino.


Annemarie Jerman, članica Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje, Trbovlje

Zanimiva tema, materinščina. Po eni strani slovenščino obožujem, je res nekaj posebnega, govori jo le slaba dva milijona ljudi. Prav tako je zelo posebna zaradi prelepe dvojine, katera nam omogoča lažje razumevanje, če smo v dvomih ali gre za zmenek ali ne. Všeč pa mi je tudi zaradi mnogih narečji. Že po nekaj besedah z neznancem lahko ugotoviš iz katerega kraja v Sloveniji prihaja.

Po drugi strani pa je slovenščina omejujoča, ker jo govori le slaba dva milijona ljudi. Poznavanje tujih jezikov je pri nas nujnost. Prav angleščino mlajše generacije uporabljajo že kot materinščino. Ne bom tajila, tudi jaz dnevno uporabljam veliko angleških besed ali pa angleških besednih zvez. Preprosto so nekaj, kar mi pade na pamet in potem se ne morem spomniti slovenskega prevoda ali pa prevod ne zveni dobro. Nedolgo nazaj se na odru nisem spomnila teksta, ker mi je po glavi hodila samo angleška beseda entertainment. Trajalo je kar nekaj mučnih sekund, da sem izustila zabava. Res sem bila jezna nase, a tako pač je. Mešanje slovenščine in angleščine je zame že povsem vsakdanje, žalostno je le, da se pri tem popačita oba jezika.

Lepo je govoriti slovensko, brati knjige v slovenščini in živeti v Sloveniji. To je nekaj kar bi lahko vsi skupaj bolj cenili. Zato si moram zapomniti, da je 21. februar dan materinščine, saj prej tega nisem vedela.


Andreja Ojsteršek Urh, selektorica moške članske namiznoteniške reprezentance Slovenije, Hrastnik

Materinski jezik je identiteta in nuja tako vsakega naroda kot tudi vsakega posameznika. Z njim se identificiramo oziroma prepoznamo v svetu tisočih različnih jezikov.

Že v Sloveniji, ki je zelo majhna država, obstaja vrsta narečij in nekatera so celo nam Slovencem nerazumljiva. Materinščina je osnova vsem, saj vsi izhajajo iz nje, vendar pa se na koncu tudi vsi vračajo k njej.

Imeti jezik, ki je lep, pravilen in vsem razumljiv, je nuja.

Uporaba tujk je danes vsakdanjost, sama sem proti temu. Je pa res, da je včasih to skorajda nujno, ko v domačem jeziku ne najdeš pravega izraza. Že pri mojem delu, recimo, uporabljamo izraz »forhand«, kar je lažje kot uporabljati slovenski izraz »udariti z odprto dlanjo«. Ne maram pa ljudi, ki na silo iščejo tujke samo z namenom, da bi se pokazali v neki drugi pomembni luči, istočasno pa bi lahko uporabili primerne slovenske izraze.

Ni lepšega kot dobra knjiga, napisana v lepi, razumljivi in besedno bogati materinščini.