sobota, 20 julija, 2024

Iz te kategorije

Sto let porobetona

Sto let avtoklaviranega porobetona: kako je ideja revolucionarno spremenila gradbeništvo.

Arhitekt je leta 1923 dobil odlično zamisel, poslovnež pa je vedel, kako jo učinkovito tržiti. Tako sta dva Šveda pred 100 leti z novim gradbenim materialom – avtoklaviranim porobetonom (AAC) poskrbela, da je postal bivalni prostor stanovalcem cenovno dostopen in primerno izoliran.

Nujnost je mati izumov. Tudi v primeru Axela Erikssona, ko je bilo na Švedskem leta 1922 po prvi svetovni vojni ogromno pomanjkanje energije. Vlada je takrat napovedala stroge varčevalne ukrepe in izostrila zahteve za gradnjo stanovanj: od takrat je bilo potrebno uporabljati boljšo izolacijo, da bi privarčevali pri ogrevanju stanovanj in hiš.

Dr. Johan Axel Eriksson, Šved v zgodnjih tridesetih letih, je takrat poučeval kot docent gradbene tehnike na Kraljevem inštitutu za tehnologijo v Stockholmu. Opravljal je raziskave velikega števila različnih vzorcev porobetona. Že takrat se je zavedal: bloki iz tega materiala niso idealni samo zaradi hitrejše gradnje. Zidovi iz porobetona lahko veliko bolje izolirajo notranjost kot les, ki je bil v tistem času pogosto uporabljen gradbeni material.

Johan Axel Eriksson (1888–1961) in Carl August Carlén (1876–1960)
Johan Axel Eriksson (1888–1961) in Carl August Carlén (1876–1960)

Eriksson je pospešil proces strjevanja porozne mase iz žganega apnenčevega skrilavca, vode in aluminijevega prahu, tako da je vzorec postavil v laboratorijski avtoklav. Porozna masa je preživela celonočno avtoklaviranje, strjeni zidak, ki je nastal, pa je imel močno povečano trdnost in novo, močnejšo kristalno sestavo. S pomočjo vročine in pritiska pri parnem utrjevanju, so se komponente silicijevega dioksida in apna zlile v obliko kristala kalcijevega silikatnega hidrata, podobnega vulkanski kamnini, ki je v naravi znana kot tobermorit. Arhitekt je svoj izum patentiral leta 1924, nato pa kmalu v Carlu Augustu Carlénu našel trgovca, ki je nov gradbeni material lahko ponudil tudi kupcem. Najprej na Švedskem, nato po vsem svetu.

Carl August Carlén: Od kmečkega fanta do industrialca

Bodoči poslovni partner se je že od samega začetka učil, kako s potrpežljivostjo uresničiti dobro zamisel. In tako je Šved Carl August Carlén iz kmečkega fanta postal uspešen industrijalec.

Carl August se je rodil leta 1876 kot sin mizarja in je s šestimi sorojenci živel na kmetiji južno od Stockholma. Takoj po osnovni šoli je Carlén začel obiskovati kmetijsko šolo. Leta 1896 se je prvič zaposlil kot skladiščnik in knjigovodja v hlevu. Leta 1903 se je preselil v podjetje Yxhults Stenhuggeri AB, v kamnolom apnenca s kamnoseško dejavnostjo v bližini mesta Yxhult.

Vendar se je Carlén razšel s šefom, zapustil podjetje in se leta 1910 po prošnji upravnega odbora vrnil, da bi prevzel mesto direktorja. Leta 1924 je pri 48 letih končno prevzel popoln finančni nadzor in švedsko podjetje razširil v poznejšo globalno skupino Ytong.

Leto 1924 je bilo tudi leto, v katerem je trgovec prvič spoznal avtoklavirani porobeton švedskega arhitekta Axela Erikssona. Carlén je trdno verjel, da se bo novi gradbeni material uveljavil v gradbeništvu, saj so bile v njem združene številne prednosti lesa, obdelava pa je bila veliko lažja in hitrejša.

Carlén je prepoznal potencial in si proti želji nadzornega sveta zagotovil licenco za proizvodnjo porobetona. Leto pozneje je podjetnik predstavil prvi, s paro utrjeni porobeton, kar je končno pomenilo začetek zgodbe o uspehu. Nekdanji kmečki fant je postal predsednik upravnega odbora matične družbe Ytong do svojega 80. leta. Umrl je leta 1960.

Zakaj so bloki Ytong pakirani v sončno rumeni barvi? Tudi tu obstaja povezava s Carlom Augustom Carlénom: rumene vrtnice so bile najljubše rože njegove žene Gerde. Mož je poslušal svojo ženo in nov gradbeni material zapakiral v dobro vidno rumeno barvo.

Njegov portret še vedno visi na sedežu skupine Xella v Duisburgu.

Danes je blagovna znamka Ytong poznana po vsem svetu. V letih 2003 in dalje je skupina Xella International prevzela več tovarn porobetona (takrat siporexa) na ozemljih bivše Jugoslavije – Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije. Gradbeni material Ytong se na našem ozemlju uporablja že od leta 1977, ko je bila postavljena prva tovarna porobetona v Kisovcu pri Zagorju.

V letu 2023 v Xelli praznujemo 100. obletnico porobetona!

Od leta 1923 je AAC revolucionarno spremenil gradbeno industrijo in postal eden od vodilnih gradbenih materialov na svetu. S svojimi izjemnimi termo-izolacijskimi lastnostmi, zvočno izolativnostjo, visoko tlačno trdnostjo, dolgo življenjsko dobo in drugimi trajnostnimi lastnostmi, je avtoklavirani porobeton postal eden osnovnih gradbenih materialov za stanovanjsko in poslovno gradnjo.

 PR objava


 

Isti avtor