Vitamini  B1, B2, B3, B5, B6, B9 in B12 se z eno besedo imenujejo vitamini B kompleksa.  Vsak izmed njih ima v telesu točno določeno nalogo, ki jo mora opraviti. Vitamini te skupine skrbijo za zdravo kožo, sodelujejo pri presnovi maščob, uravnavajo delovanje hormonov, skrbijo za delovanje imunskega ter hormonskega sistema ter uravnavajo delovanje metabolizma.

Vitamin B1

Vitamin B1 imenujemo tudi tiamin. Pomembno vlogo ima pri normalnem celičnem delovanju, rasti in razvoju. Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, vpliva pa tudi na delovanje živčevja in srčne mišice. Dobri viri vitamina B1 so meso, mleko, nekatere ribe, žita, krompir, stročnice in kvas. Hipovitaminoza vitamina B1 je poznana pod imenom Beriberi ali Wernick-Korsakoffov sindrom. V prevodu iz šrilanškega jezika beseda pomeni »ne morem, ne morem«. V razvitih deželah je bolezen zelo redka, pojavlja pa se v državah v razvoju. Pomanjkanje se kaže kot glavobol, izguba teže, zmedenost, mišična nemoč in težave s srcem. Kronično pomanjkanje tiamina pa lahko privede do omenjenega Wernick-Korsakoffovega sindroma, ki se odraža kot vrsta okvar na centralnem živčnem sistemu.

Vitamin B2

Vitamin B2  je imenovan tudi riboflavin. Prispeva k dobremu delovanju živčnega sistema, vida in kože ter zmanjšuje utrujenost, sodeluje pa tudi pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in železa. Dobri viri vitamina B2 so mleko, meso, ribe, jajca, sir, kvas, žita in zelena zelenjava. Potrebe po omenjenem vitaminu se povečajo zlasti v času nosečnosti, pri intenzivni fizični aktivnosti, pri hudih boleznih, poškodbah in operacijah ter pri alkoholikih. Pomanjkanje vitamina B2 se kaže z vnetjem ustnih kotičkov, razjedami ustne sluznice, spremembami na koži (dermatitis) in anemijami.

Vitamin B3

Vitamin B3 ali niacin je koencim številnih encimov, ki so vključeni v celično dihanje in tvorbo ATP-ja (ATP je vir energije za vse telesne celice). Dobri viri so meso, jetra, jajca, mleko, ribe, kvas, krompir in zelena zelenjava. V organizmu se lahko sintetizira iz esencialne aminokisline triptofan. Triptofan pa se nahaja pretežno v hrani živalskega izvora.

Pomanjkanje vitamina se kaže kot spremembe na koži (vneta in suha koža), na mukoznih sluznicah, v prebavnem traktu (slabost in diareja) ter spremembami v centralnem živčnem sistemu (glavobol, vrtoglavica, depresija, izguba spomina in demenca). Dolgotrajno pomanjkanje lahko privede do bolezni pelagra. Bolezen se pogosto pojavlja na območjih, kjer se prebivalstvo prehranjuje pretežno s koruzo. Prav tako pa se omenjena bolezen lahko pojavi pri kroničnih alkoholikih, ljudeh, katerih prehrana vsebuje malo proteinov ali pri katerih je zmanjšana absorpcija aminokislin ter pri bolnikih z malignimi tumorji.

Dr. Neva Rebolj

Prejšnji članekRekord: nevarni odpadki
Naslednji članekNa današnji dan: Leopold Odlazek