Viktor Malovrh je bil eden najbolj pomembnih kulturnikov v Hrastniku. Rodil se je 3. maja 1914, umrl 17. decembra 1975 v Ljubljani. Malovrh je bil izjemno aktiven človek, najbolj v kulturi. Vodil je pevske zbore, rudarsko godbo, bil je uspešen režiser in igralec, deloval je v športnih društvih. Njegovo življenje je bilo pestro: končal je pravno fakulteto, z ženo je vodil gostilno, delal je v pivovarni, na rudniku, bil je v partizanih, gestapo ga je poslal v Dachau, po vojni pa je prevzel pomembno vlogo v kulturnem življenju v Hrastniku in Zasavju. Malovrh je bil družbeno aktiven, uspešno je sodeloval v društvu prijateljev mladine. Kot uspešen kulturni delavec je bil zaposlen tudi na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije.
Mladost
Viktor Malovrh se je rodil 3. maja 1914 v Hrastniku očetu Karlu Malovrhu, vodji konzumnega društva rudarjev in mami Pavli Ranzinger iz družine Ranzingerjev, ki je prišla v Hrastnik iz Sudetov. V Hrastniku je obiskoval šest razredov ljudske šole, nato se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani, kjer je leta 1934 maturiral. Istega leta se je vpisal na juristično fakulteto univerze v Ljubljani, kjer je absolviral 1940.
Predvojna in vojna leta
Tega leta se je poročil z Marijo Zavrašek, hčerko pokojnega rudniškega nadzornika in gostilničarja v Hrastniku. V zakonu sta se jima rodila dva otroka. Po poroki sta z ženo prevzela taščino gostilno v Trbovljah, ki sta jo vodila do leta 1942, ko so okupatorji gostilno zaprli. Po prepovedi obratovanja gostilne se je zaposlil v avstrijskem Grazu v pivovarni Reininghaus. 1943 se je vrnil v Hrastnik, kjer je septembra dobil službo pri rudniku.
V narodno osvobodilno vojsko je odšel 30. avgusta1944, decembra istega leta pa so ga zaradi bolezni odpustili in je odšel domov. Januarja 1945 ga je gestapo aretiral in odpeljal v mariborsko jetnišnico, od tam pa v koncentracijsko taborišče Dachau, od koder se je junija 1945 vrnil v Hrastnik.
Njegovo delovanje
Pred vojno je deloval v delavskih kulturnih organizacijah Svoboda in Vzajemnost in v delavskih športnih društvih SK Retje in SK Rudar. Na univerzi je bil član in odbornik kluba Mladi Triglav.
Po vrnitvi iz internacije se je zaposlil pri rudniku Hrastnik. Deloval je v družbenopolitičnih organizacijah, posebno aktiven pa je bil na kulturnem področju. Deloval je v sindikalnem gledališču kot igralec in režiser, v raznih pevskih zborih in v fotoklubu.
Zbor in godba
Kasneje je prevzel vodenje moškega pevskega Svoboda I in v letu 1949 tudi vodenje Rudarske godbe na pihala. Posebno je skrbel za kvaliteto godbe, zato je koncem petdesetih prosil za pomoč bivšega kapelnika Jožeta Bruna in Stanka Plahuto. Ob triu kapelnikov je godba močno pridobila na kvaliteti in je doživljala velike uspehe.
Kot odličen pevovodja se je sestajal tudi s skladatelji, ki so komponirali za pevske zbore. Tako se je večkrat sestal z Blažem Arničem. Na vseh dogodkih in proslavah sta sodelovala tako godba kot pevski zbor. Veliko teh dogodkov je tudi pripravil.
Gledališčnik
Ker je imel neizmerno voljo in je bil tudi dober igralec, je v prvih povojnih letih »igral« tudi dedka Mraza na prireditvah, ki so se odvijale v takrat edini dvorani v Hrastniku, dvorani telovadnega društva Partizan.
Bil je tudi aktiven gledališčnik tako kot igralec kot tudi režiser. Ena precej odmevnih predstav, ki jo je režiral v sindikalnem gledališču Trbovlje, je bila Fedorjeva Matura, v kateri so sodelovali priznani gledališčniki Zasavja. V Trbovljah je zaigral v Maturi ter Cankarjevih Hlapcih in Kralju na Betajnovi.
Viktor Malovrh je bil družbeno aktiven, uspešno je sodeloval v društvu prijateljev mladine, ki je dolga leta otroke vozilo na morje na Puntiželo pri Štinjanu. Tako so letno omogočili nekaj sto hrastniškim otrok počitnice na morju.
Kot uspešen kulturni delavec je bil zaposlen tudi na Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, kjer je stkal še več stikov s pomembnimi kulturniki tistega časa.
Umrl je 17. decembra 1975 v bolnišnici v Ljubljani.
Savus
Foto: osebni arhiv
Viri in literatura
Osebna biografija
