Prehrana, ki izključuje živila živalskega izvora, je energijsko revnejša in hkrati bolj balastna. Otroci imajo manjši želodec kot odrasli. Tako se lahko zgodi, da je otrok sit, še preden zaužije toliko hrane, da bi mu zagotovila dovolj energije. V tem primeru se primanjkljaj energije nadomesti z razgradnjo proteinov, ki bi se sicer porabili za rast in obnovo.

Za sintezo telesu lastnih proteinov in drugih presnovno aktivnih substanc, ki organizmu omogočajo preživetje, moramo s prehrano vnašati aminokisline. Aminokisline so gradniki proteinov, ki jih najdemo tako v hrani živalskega, kot tudi rastlinskega izvora. Vendar so živalski proteini »bogatejši«, saj vsebujejo vseh 9 esencialnih aminokislin, ki jih moramo nujno zaužiti s hrano. Razlika je tudi v prebavljivosti. Proteini živalskega izvora so lažje prebavljivi od proteinov rastlinskega izvora.

Pomanjkljivo so zastopane omega-3 maščobne kisline (dokozaheksaenojska kislina (DHA), alfa-linolenska kislina (ALA) in eikozapentaenojska kislina (EPA)), ki so pomembne za zdrav kardiovaskularni sistem in razvoj oči ter možganov.

Vegetarijanska prehrana je revna tudi z minerali. Absorpcija železa rastlinskega izvora (nehemsko železo) je mnogo manjša od absorpcije železa živalskega izvora (hemsko železo), hkrati nanjo vpliva več dejavnikov (npr. kava in čaji s tanini). Zaradi visoke vsebnosti vlaknin in fitatov je zmanjšana tudi absorpcija cinka. Prav tako je v vegetarijanski prehrani premalo zastopan kalcij.

Zelo pozorni moramo biti na vnos vitamina B12, ki ga najdemo le v hrani živalskega izvora. Četudi prehranska načela dopuščajo uživanje mleka, mlečnih izdelkov in jajc, otroci ne zaužijejo vedno dovolj vitamina B12. Zato je smiselno njegovo nadomeščanje s prehranskimi dopolnili.  Prav tako priporočamo vnos vitamina D3. Pravzaprav je vitamin D slabo zastopan v vseh živilih, zato je priporočljivo njegovo dodajanje pri vseh otrocih.

Kljub primanjkovanju omenjenih hranil v vegetarijanski prehrani jih lahko zaužijemo v zadostni količini v vseh starostnih obdobjih, če jih nadomeščamo z obogatenimi živili/prehranskimi dopolnili.

Če želite dodatne informacije o pomanjkljivo zastopanih hranilih v vegetarijanski prehrani (njihov pomen, dnevne potrebe, nekatera  živila, ki so z njimi bogatejša, prehranska dopolnila) si lahko preberete obsežnejši prispevek na spletni strani Zasavskih lekarn: https://www.zasavske-lekarne.si.

Eva Prašnikar, študentka 5. letnika EMŠF na praksi v Zasavskih lekarnah Trbovlje, in Tanja Brvar Šuštar, mag. farmacije, spec.