Zakaj se je Primož Frajle lotil proučevanja dela in življenja Franceta Kozarja? »Ker o njem nisem vedel veliko«, je povedal Frajle, »pa se imenuje po njem ena izmed ulic, kar pomeni, da ima določene zasluge za svoj kraj … Ob raziskovanju sem kmalu ugotovil, da je njegovo delovanje presegalo okvirje kraja: bil je aktivist, dejaven pri Svobodi Trbovlje, borec za delavske pravice, načelen levičar, partizan … Književnost pa je obogatil s svojo poezijo, prevajanjem, prozo … Bolj sem raziskoval, bolj sem bil prijetno presenečen nad njegovim delom.«
Zato se je Frajle odločil, da zbere njegove feljtone, zgodbe, črtice, ki jih je objavljal v takratnih časopisih – Jugoslovanu, Jutru, Cankarjevem glasniku. Vključil je še reportaže, ki jih je Kozar objavljal pod psevdonimom Peter Rijerov in imajo zgodovinsko vrednost za revirje. Veliko je bral in se sam izobraževal. Nekaj posebnega so tudi spomini na taborišče Mauthausen, kamor so ga poslali že na začetku vojne. Česa podobnega ne najdemo v slovenski literaturi. Ko se je vrnil, se je takoj priključil partizanom, kjer je konec leta 1944 padel nekje v Savinjski dolini.
Frajletu je pomagala pri zapiskih tudi diplomska naloga Frančiške Ovnič iz 60. let Filozofske fakultete, ki vsebuje Kozarjevo življenje in analizo njegovega literarnega dela. Njegovo življenje je bilo polno padcev, a se je vedno pobral in gledal na življenje optimistično. Zaposlil se je že kot 12-letni fant v steklarni, kmalu pa se je za celo življenje zapisal rudarjenju.
Na koncu so obiskovalci menili, da bi morali Francetu Kozarju posvetiti več pozornosti. Nihče se ni spomnil, da bi ga v šoli kdaj omenjali. Tudi Rdeči revirji bi ga lahko vključili v svoj program. Seveda so se spraševali tudi o tem, kdaj bo delovni osnutek zagledal luč sveta. Frajle računa na pomoč občine in sponzorjev.
Fanči Moljk