Brigita Potisek
V temi
Želim si odleteti,
če ne morem več živeti,
želim si odíti,
če moram trpeti.
Izginil je lesk v očeh,
sanje postale so prah,
izginil je nasmeh,
telo preplavil je strah.
Misli so tam,
srce želi si drugam,
misli so tihe,
temà prekriva me.
Ne vidim izhoda,
želim si luči,
ne vidim smisla,
tavam v temi.
Nekje lučka sveti,
komaj vidi se,
nekje upanje tli,
čuva te.
Sonce te obsije,
čeprav temà je,
sonce te greje,
a ledeno je srce.
Solze polzijo,
čistijo dušo,
solze lijejo,
ti srečo želijo.
Naj ti bo lepo,
če tudi je težko,
Naj angel te čuva,
si del mojega srca.
Brigita Potisek je doma v majhni vasi Liberga v občini Šmartno pri Litiji. Po poklicu je oblikovalka tekstilij in oblačil. Je zelo kreativna oseba; izdeluje oblačila, šiva, riše in slika ter izdeluje usnjene denarnice. Pesmi piše že sedem let, predvsem za družino, prijatelje in sodelavce ter neznane ljudi (za rojstne dneve ali pa kar tako, da jim polepša dan). Navdih za pisanje je bila ljubezen. »Pesmi so zame melodije srca in naših misli. Pišem jih za dušo, saj tako lahko z njimi sporočim tisto, kar čutim globoko v sebi in izrazim svoje občutke, ki jih skrivam v sebi. Pesmi so zame življenje in mi pomenijo ogromno. Moje pesmi še nikoli niso bile javno objavljene in za enkrat še nisem izdala nobene zbirke,« pravi Brigita.
Foto: arhiv Savus
