Septembra so se na Štajerskem poslovili od Staneta Sušnika, izjemnega košarkarja, ki je svoje največje igralske dosežke beležil v dresu trboveljskega Rudarja.
Stane Sušnik je bil sicer Zagorjan, rojen leta 1946. Osnovno šolo je končal v Zagorju, potem se je šolal v STPŠ Trbovlje. Zaposlil se je v Tovarni polprevodnikov v Trbovljah (Iskra), delal v TEVE-Varnosti, od leta 1976 pa v Gorenju. Kasneje je svojo poklicno pot nadaljeval v KIP Ljubljana, Kovinotehni Celje in celjskem Inposu.
Že v mladosti se je ukvarjal s športom, ki ga je spremljal vse življenje. Najbolj se je uveljavil kot košarkar, bil pa je tudi navdušen smučar, turni smučar, vaditelj, planinec, motorist in velik ljubitelj narave in živali.
Stane Sušnik je s trboveljskim Rudarjem osvojil naslov slovenskega prvaka in s klubom igral v 2. jugoslovanski ligi. Trener Lazar Lečić je po tekmi Rudarja z Olimpijo vprašal, zakaj ta Sušnik ne igra za Olimpijo. V KK Rudar je prestopil v času srednje šol. Izkazal se je že v prvi sezoni. Rudarji so se v drugo ligo uvrstili na kvalifikacijah v konkurenci takrat močnih ekip. Za Tuzlo je npr. igral Mirza Delibašić, za Lokomotivo Mostar Dražen Dalipagić. Sušnik je bil že takrat nosilec igre svoje ekipe. Soigralci in trenerji so ga izjemno cenili. V vseh letih svojega igranja je bil zaupanja vreden soigralec.
Takšen je bil tudi kot človek: srčen, pošten, prijazen, dobrosrčen, plemenit. Imel je precej prijateljev, rad se je družil. Bil je lovec novega kova, osveščen, zaprisežen naravi. O lovu je rad predaval in pisal, članke je objavljal v reviji Lovec. Šport je bil njegova priljubljena dejavnost tudi, ko sta si z ženo Tatjano ustvarila dom v kraju Morje blizu Frama. Veliko je delal z mladino. Svojo humanitarno plat pa je uresničil z organizacijo različnih humanitarnih amaterskih delovnih akcij.
MP
Foto: osebni arhiv
