Člani Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje, katerega člani so tudi Zasavci, so v oktobru v okviru strokovne ekskurzije obiskali Gorenjsko. Za to je bila zaslužna Lucija Sušnik, nova pomočnica na kmetijski svetovalni službi, Izpostava Domžale, ki prihaja iz Bohinjskih koncev. Skupaj s Pavlo Pirnat sta v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana pripravili zanimiv program.
Najprej so se ustavili v Mošnjah, na ekološki kmetiji Pri Rešu, kjer so bili najdeni arheološki ostanki vile rustike in kjer jih je pričakala lastnica Darja Kürner. Da je bila pri njih še pred 2. svetovno vojno zelo velika kmetija, je povedala. Potem pa so jo zmanjševale izplačane dote, veliko zemlje pa so kasneje zgubili še zaradi avtoceste. Do pozne starosti je kmetijo obdeloval njen oče, ko ni več šlo, je zemljo dal v najem, dediščino pa uredil tako, da je Darja dobila zemljo, brat pa poslopja. Imela je zelo dobro službo, bila je profesorica športne vzgoje, a potem je zbolela za krvnim rakom. Po zahtevnem zdravljenju je bila popolnoma izčrpana, s strogo dieto in prav nobena hrana v trgovinah ni bila primerna zanjo. Takrat je prišla samoumevno odločitev, pridelati ekološko hrano na svoji zemlji. A ni bilo kaj v roke vzeti, strojev ni bilo, traktorja še danes nimajo. Kljub temu so začeli in z iznajdljivostjo in vztrajnostjo je šlo, čeprav so se sosedje posmehovali. Posvetili so se rastlinski pridelavi, najprej zase in kasneje viške tudi za prodajo, na oddaljeni njivi pa žal tudi za krajo.
Danes sejejo predvsem konopljo in stara žita, kot so pira, proso, lan, ajda. Pa tudi nekatere zelenjadnice, kot je fižol ter razna zelišča. Imajo registrirano dopolnilno dejavnost, zato vse to predelajo v gotove izdelke (kaše, moke, čaje, olje, mešanice za zajtrk, …) in vse to prodajo preko spletnih naročil in v eko trgovinah. Darja Kürner zelo rada eksperimentira z vzgojo raznih rastlin, vpisana pa je tudi v register pridelovalcev ekološkega semena in za Semenjalnico pogodbeno prideluje semenski fižol. Zbrani so spoznali plevel rogovilček, ki ga imenujemo tudi nemški plevel ali trenar in ki je po besedah Darje Kürner zelo priporočljiv za uživanje, saj vsebuje več železa in C vitamina kot špinača in se ga na enak način lahko tudi pripravlja.
Pr΄ Tonejovc, v bohinjski vasi Polje, sta lastnika zbranim povedala, da sta kmetijo podedovala po stricu, oddajala mleko, a, ko so ga nehali plačevati, bila prisiljena v predelavo v razne izdelke. Najprej po malem, potem pa sta zgradila »sirarco«, kjer izdelujeta sir na tradicionalni način v bakrenem kotlu s kuriščem na drva, ki so si jo tudi ogledali. Nemalo je bilo težav s papirji, še več s financami in skoraj bi že odnehala, a sta vztrajala. Danes slovijo po odličnih, večkrat nagrajenih izdelkih, kot so mohant, sir in skute, izdelujejo pa tudi jogurte, pečejo potice, kruh, pite in piškote.
Po slovesu so si v Stari Fužini ogledali še Planšarski muzej, nato pa se odpravili nazaj proti Radovljici, kjer jih je čakalo kosilo. Po kosilu jih je čakal še ogled kmetije Brinšek v Vrbnjem, kjer so bile zopet zdravstvene težave povod za ekološki začetek. Šele, ko je gospodinja po zaužitju neke hrane doživela anafilaktični šok, sta z možem začela raziskovati, kaj vse je v kupljeni hrani in se posledično odločila za ekološko kmetovanje, ki sta ga nadgradila še z biodinamičnim. Trenutno imajo dve kravi in nekaj prašičev, ki jih redijo na prostem. Na tem ograjenem prostoru, ki ga prašiči zastonj »zorjejo«, bodo drugo leto postavili rastlinjak. Od zelenjave in poljščin pridelujejo vsakega po malo, nekaj tudi sadja. Za prodajo vseh pridelkov in izdelkov (mleko, sir, skuto, jogurte in vse vrste zelenjave, kar jo imajo) se poslužujejo t.i. švicarskega sistema, kar pomeni, da v preprosti domači trgovinici pripravijo naročeno za svoje stranke, te pa si postrežejo same in tam pustijo denar. Pripravljajo tudi tedenske zimske košarice, kjer pač za določen znesek dajo noter tisto zelenjavo, ki jo imajo takrat na razpolago. Pridelujejo tudi semenski grah za Semenjalnico. Zraven obstoječega starega hleva, ki ga uporabljajo za shranjevanje, so za govedo zgradili zgradbo odprtega tipa. Na ekološki način obnavljajo tudi hišo in sicer z balami iz konopljine slame, ometane z glino.
FT
Foto: Pavla Pirnat
