četrtek, 25 aprila, 2024

Iz te kategorije

Trboveljčani o industrijski dediščini

Kakšno vlogo naj ima industrijska dediščina v prihodnjem razvoju Trbovelj? Kateri so ključni razvojni izzivi Trbovelj, kakšne so razvojne možnosti in kako različne smeri razvoja lahko vplivajo na posamezne družbene skupine?

Udeleženci razpravljajo o prihodnosti soseske Njiva
Udeleženci razpravljajo o prihodnosti soseske Njiva

Vse to so bila vprašanja, ki smo jih sodelavci ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, imeli v mislih, ko smo lansko pomlad izvedli participativno delavnico na temo razvojnih potencialov industrijske dediščine v Trbovljah. Njen namen je bil spodbuditi javno razpravo. Zavedanje razvojnih izzivov in razumevanje vplivov določene smeri razvoja na prebivalce sta namreč pomembna vidika načrtovanja posegov v prostor in predpogoj za legitimnost političnega odločanja, ki ga neizogibno prinaša preobrazba mest.

»Na mladih svet stoji, če mladim najprej dovolimo stati«

Udeleženci razpravljajo o prihodnosti drajeršohta
Udeleženci razpravljajo o prihodnosti drajeršohta

Izjava Nike Podakar o mladih, na katerih stoji svet – če mladim seveda najprej dovolimo stati – sicer ni povezana s participativno delavnico v Trbovljah, vseeno pa lepo povzame njene ugotovitve. Eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo Trbovlje, je problematika izseljevanja mladih. Udeleženci delavnice so se strinjali, da je treba v Trbovljah ustvariti pogoje, da bodo mladi tam lahko »pognali korenine«, živeli, delali, si ustvarili družine in uresničevali svoje razvojne vizije. Velik potencial za to vidijo prav v industrijski dediščini – opuščenih industrijskih stavbah, ki bi jih v prihodnosti lahko prenovili in namenili za stanovanja, podjetništvo ali kulturne vsebine.

Ohranjati reprezentativne stavbe

Najbolj reprezentativne opuščene industrijske stavbe je po mnenju udeležencev delavnice treba ohranjati, saj dajejo mestu poseben značaj in pričajo o njegovi zgodovini. Odločitve o tem, katere stavbe nadomestiti z novimi, katere je vredno ohranjati in s kakšnimi vsebinami jih napolniti, bi morali po mnenju udeležencev sprejeti na podlagi odprte javne razprave. Industrijska dediščina je namreč še vedno tesno povezana z življenji Trboveljčank in Trboveljčanov, zato lahko posegi v te objekte nehote sprožijo nezadovoljstvo in nasprotovanje prebivalcev. Absolutna prednost pri upravljanju z industrijsko dediščino pa bi moralo biti ustvarjanje razmer za življenje mladih in za razvoj njihovih podjetniških in drugih poslovnih idej.

Glavni razvojni izzivi Trbovelj in stavbna industrijska dediščina z največjim razvojnim potencialom
Glavni razvojni izzivi Trbovelj in stavbna industrijska dediščina z največjim razvojnim potencialom

Muzejski park, kulturne vsebine, najemniška stanovanja

Termoelektrarna Trbovlje, avtor Jože Ovnik

Udeleženci delavnice so se razdelili v tri skupine, ki so ločeno razpravljale o razvojnih potencialih izbranih objektov industrijske dediščine: stanovanjske soseske Njiva, termoelektrarne in drajeršohta oziroma jaška 3. Vsi trije objekti so bili izpostavljeni kot izjemni in vredni ohranjanja za prihodnje generacije.

Območje drajeršohta bi po mnenju udeležencev lahko spremenili v muzejski park, kjer bi ustrezno predstavili dva ključna elementa: strojnico in kolo kot edinstvena objekta tehniške dediščine. Trboveljsko termoelektrarno bi lahko zaradi lokacije preuredili za kulturno-umetniško, turistično (adrenalinski turizem, prenočišča) in kongresno dejavnost, saj v mestu za vse to primanjkuje ustreznih prostorov.

Soseka Njiva, avtor Jože Ovnik

V stanovanjski soseski Njiva pa so udeleženci delavnice videli največjo priložnost za ureditev sodobnega stanovanjskega kompleksa z dodatnimi, predvsem kulturnimi dejavnostmi. Posebej so izpostavili lokacijo stanovanjske soseske v središču mesta, zaradi katere bi ob prenovi lahko prišlo do premočnih ekonomskih interesov morebitnih investitorjev in s tem do močne rasti cen stanovanj. Menili so, da bi morala občina z lastništvom poskrbeti za to, da bi Njiva ponudila stanovanja mladim in družinam za dolgoročni najem, s čimer bi preprečili elitizacijo tega dela Trbovelj. Prenova stanovanjske soseske se je zaradi že izdelanih načrtov začela v lanskem letu.

Participativne prakse za prihodnost

Udeleženci razpravljajo o prihodnosti termoelektrarne
Udeleženci razpravljajo o prihodnosti termoelektrarne

Dobra obiskanost participativne delavnice v Trbovljah kaže, da v lokalni skupnosti obstaja velik interes za sodelovanje javnosti pri snovanju razvojnih prioritet. Upati je, da bo Občina Trbovlje nadaljevala s participativnimi praksami načrtovanja in bo industrijsko dediščino uspešno unovčila za nadaljnji razvoj ter s tem zagotovila mladim dobre pogoje za življenje in delo.

Organizatorji delavnice se vsem sodelujočim iskreno zahvaljujemo za čas, energijo in prispevke. Naj ob koncu tega zapisa z veseljem napovemo nov raziskovalni projekt WIN (Improving the position of Women in the labour markets of peripheral INdustrial regions), ki ga sofinancira program Interreg Podonavje. V projektu bomo v sodelovanju z Občino Trbovlje poskušali izboljšati položaj žensk na trgih dela v (nekdanjih) industrijskih regijah.

Maruša Goluža, ZRC SAZU

Foto: Marko Senčar Mrdakovič

PR objava


 

Isti avtor