Lansko leto je zaradi situacije v Ukrajini iz domačega Kijeva svojo družino odpeljal na varno. Pot ga je pripeljala v Slovenijo, natančneje v Trbovlje. Tu so našli svoj dom.
Veliko treningov opravi na stadionu Rudar, kakšen raztek naredi čez mesto, precej domač si je postal z lokalnimi hribi. V smehu rad pove, da se pri nas po ravnem sploh ne da teči, povsod je treba nekako v hrib. A je vzljubil naš okoliš, naš gozd, naše vrhove.
Na vprašanje, kje najrajši teče, odgovori, da na relaciji Podkraj-Radeče. Ravninska trasa v dolžini polovične razdalje maratona mu predstavlja odlične pogoje za trening. In kakšno se mu zdi življenje v Trbovljah? »It`s nice, very nice,« odgovori. Tu je mir, kar zelo ceni in česar se mi sploh ne zavedamo. Všeč mu je narava, sproščeno vzdušje, trboveljski bazen, stadion … Njegovi odgovori bi lahko bili prava reklama za naše mesto in za Zasavje.
V nedeljo, 22 oktobra, je nastopil na ljubljanskem maratonu. Veliko ljudi pravi, da je teklo na maratonu, a tekli so na deset ali enaindvajstet kilometrov. Maraton je bil in vedno bo le ena dolžina, 42,195 km. Maks je v močni mednarodni konkurenci med več kot dva tisoč tekači s časom 2 uri 32 minut in 34 sekund dosegel 9. mesto, kar je izjemen čas in zelo lep uspeh.
Mолодець Maks!
ID
Foto: osebni arhiv
